Sreda, 23. 10. 2013, 13.27
8 let, 10 mesecev
Bodo nova pravila usodna za majhna letališča in nizkocenovnike?

Na stari celini je okoli 450 letališč, od katerih je večina majhnih in v rdečih številkah. Okoli 85 odstotkov jih je v javni lasti. Ta teden je škotska vlada napovedala, da bo kupila letališče Prestwick v bližini Glasgowa, in s tem sledila zgledu valižanske vlade, ki je marca letos podržavila letališče v Cardiffu, piše Economist.
S pomočjo teh subvencij lahko ponujajo cenejše pristojbine za pristajanje in druge ugodnosti, s katerimi prepričajo nizkocenovne letalske prevoznike, da pristajajo na njihovih letališčih. Transport & Environment, okoljevarstvena lobistična skupina, ocenjuje, da letno okoli tri milijarde evrov davkoplačevalskega denarja najde svojo pot do letališč v obliki subvencij. Takšna pomoč letališčem je proti pravilom EU, ki prepoveduje državno pomoč, če ta pomeni resno motnjo na trgu.
Združenje letališč ACI Europe trdi, da majhna letališča potrebujejo pomoč, saj so njihovi stalni stroški (varnost, nadzor pristajalnih stez …) veliko večji kot na večjih letališčih. Velika letališča veliko zaslužijo že s parkirninami ter oddajanjem poslovnih prostorov za restavracije in trgovine, zato letalskim prevoznikom ne zaračunavajo visokih pristojbin za pristajanje in drugih storitev.
Brez subvencij bi morala majhna letališča letalskim prevoznikom zaračunati večje pristojbine, kar bi te prevoznike odvračalo od pristajanja na teh letališč. Nizkocenovni prevozniki in potniki lahko namreč izbirajo med številnimi letališči.
Koliko letališča plačajo nizkocenovnim prevoznikom za posameznega potnika, je poslovna skrivnost, znano pa je, da letališče v Angoulemu Ryanairu za vsakega potnika v povprečju plača 11 evrov.
Ta poslovni model pa gre v nos rednim letalskim prevoznikom, ki so zato vložili številne tožbe proti Ryanairu in majhnim letališčem, ki dajejo denar nizkocenovniku. Veliki letalski prevozniki so tudi najglasnejši nasprotniki subvencij. Air France je tako vložil okoli 20 tožb proti regionalnim francoskim letališčem.
Pravila med drugim določajo, da bo državna pomoč za letališča z več kot 200 tisoč potniki na leto opuščena po desetih letih in da bodo morala letališča letalskim prevoznikom zaračunavati večje pristojbine. Kljub temu bodo lahko letališča letalskim prevoznikom ponujala cene, ki so nižje od stroškov, še dve leti, če bodo predložila poslovni načrt, ki jim bo omogočal, da začnejo poslovati z dobičkom.
Prvi mož Ryanaira Michael O'Leary meni, da so nova pravila grozljiva. Smisel novih pravil je namreč omejiti državno pomoč, ki odteka v njegovo letalsko družbo. Če se bodo nova pravila uveljavila, bo to povzročilo, da bodo manjša letališča težje plačala Ryanairu in drugim nizkocenovnim prevoznikom za pristajanje na njih.
Veliko od skupno 80 majhnih letališč z manj kot milijonom potnikov bo v nevarnosti, da jih zaprejo, ali pa bodo morali potniki plačati več za letalsko vozovnico. In številne manj znane evropske kraje bo videlo manj turistov.