Bo razlika v drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem majhna?

Vrnitev nekdanjega prvega moža vlade in največje vladne stranke Hrvaške demokratske skupnosti Iva Sanaderja v politiko je dodobra zasenčila predvolilno tekmo med Bandićem in Josipovićem pred nedeljskim drugim krogom volitev za naslednika zdajšnjega hrvaškega predsednika Stjepana Mesića.

Prva novost je ta, da se je vladajočemu HDZ-ju zgodilo, da prvič po letu 1990 njihov kandidat ni prišel v drugi krog. Vedno do zdaj je namreč HDZ-jev kandidat zmagal ali se vsaj uvrstil v drugi krog predsedniških volitev …

Je to tudi zato, ker se je v HDZ-ju zgodil manjši »kadrovski« puč, saj sta ne nazadnje Vidošević in Primorac, njegova nekdanja vplivna člana, celo ministra?

Seveda je tudi to vplivalo. Nekaj glasov je bilo tukaj brez dvoma izgubljenih. Menim pa, da se je zgodila še ena prelomnica – prelomnica po odhodu dolgoletnega predsednika in najvplivnejšega posameznika v stranki dr. Iva Sanaderja in poskusi njegove naslednice Jadranke Kosor, da bi »etablirala« svoj položaj. Kosorjeva je to lahko naredila na tri načine: prvič, sporazum s Slovenijo, to je bilo narejeno. Druga poteza je na nek način rekonstrukcija hrvaške vlade, tretja »oporna« poteza, ki bi ji pomagala »etablirati« svoj status v državi, pa je radikalna borba proti korupciji in kriminalu znotraj državnega vrha. Vse to je povezano s predsedniško tekmo. Če bi Andrija Hebrang prišel v drugi krog, bi bila pozicija Kosorjeve precej lažja. V tem trenutku pa se spet odpira razprava, kaj pomeni neka mehkejša, proevropska politika Jadranke Kosor za HDZ v tem trenutku. Druga pomembna novost pa je nastop Vesne Pusić. Pokazala se je kot morebitni vodja neke sredinske liberalne demokracije …

Nekega antipoda politiki HDZ-ja?

Jasno, antipod, ki pa bi lahko pritegnil del teh tako imenovanih desnih volivcev. Vesna Pusić se je s prvim predsedniškim krogom profilirala v izrazito političarko, ki ima moč in karizmo, da bi prevzela večjo vlogo v hrvaškem parlamentarnem življenju. Tretja značilnost prvega predsedniškega kroga na Hrvaškem pa so neodvisni kandidati, število glasov, ki so jih dobili, in še zlasti volilni izkupiček Milana Bandića.

Prav Bandić je na nek način volilni šok za Hrvate, kajne?

Res je. Treba pa je povedati, da je Bandić kot župan Zagreba izvrsten populist, predvolilno kampanjo pred prvim predsedniškim krogom na Hrvaškem pa je naredil povsem drugačno.

Kaj je torej naredil?

Povlekel je vsaj tri povsem nepričakovane in presenetljive poteze. Prvič je promoviral politiko nabiranja glasov od vrat do vrat, skratka, politiko je v teh geografskih prostorih promoviral na nek nov način, kar mu je uspelo. Politika neposrednega stika s svojimi volilnimi upravičenci! Druga novost, ki jo je prinesel, je povsem poenostavljen politični ali, če hočete, volilni besednjak, ki je pomembno prispeval k njegovemu uspehu. Tretja novost pa je, da je prvi neposredno uporabil medije, čeprav se neposredno v prvem krogu ni udeleževal medijskih okroglih miz, razprav … Kratko malo je sporočil, da na soočanja kandidatov ne bo hodil, kar bi medijski strokovnjaki ocenili kot »vnaprejšnjo« smrt, pa se to ni zgodilo. Zakaj ne? Ker je imel tako zadostno finančno podporo, da je medije prek plačanih oglasov, kar mu omogoča volilna zakonodaja, praktično lahko kupil. Zdaj je povsem drugače, televizijska soočenja so tudi zanj nujna. Skratka, Milan Bandić je s prvim krogom vsem pokazal, da tudi brez podpore stranke lahko pride v drugi predsedniški krog. In kaj se bo zdaj dogajalo oziroma zgodilo …

Ja, pričakovanja?

Na Milana Bandića lahko gledamo kot na primer osamljenega jezdeca, po zgledu starih ameriških vesternov. Jezdec pride v mesto, ki je popolnoma skorumpirano, kjer so vsi proti njemu, ampak on uspe premagati skorumpirano oblast in poraziti razbojnike, skratka vzpostaviti red in blagostanje, zakon, če hočete. Milan Bandić je ta hip v podobni vlogi in očitno jo bo skušal še nadaljevati, nadgraditi. Jaz ne potrebujem strank, je Bandićevo vodilo, jaz potrebujem neposreden stik z volivci, z ljudmi. Pri tem mu gresta na roke še dve stvari: Milanu Bandiću bi namreč najbolj škodila jasna podpora katerekoli od strank, ki je seveda ne bo dobil, prav tako kot tudi ne podpore aktualnega hrvaškega predsednika ali celo hrvaške katoliške cerkve. Še nekaj je v prid Milanu Bandiću. Kot veste, javnomnenjske ankete za drugi krog napovedujejo premočno zmago Iva Josipovića, kar ne pomeni nič drugega, kot da Milan Bandić nagovarja »volivce«, ki bi volili njegovega protikandidata, da ni treba, da pridejo na volišče, ker je zmaga že dobljena. Moja ocena je, da je ne glede na Josipovićevo prednost, podporo, ki jo dobiva, drugi krog popolnoma odprt. Skratka, da je popolnoma realno, da lahko zmaga tudi Milan Bandić.