Bančni škandal bi lahko pomagal Berlusconiju na volitvah

Korupcijski škandal, ki je izbruhnil v najstarejši banki na svetu in tretji največji v Italiji, banki Monte dei Paschi di Siena, je izničil možnosti demokratske stranke na prihajajočih parlamentarnih volitvah v Italiji, hkrati pa izboljšal možnosti nekdanjega premierja Silvia Berlusconija.

Škandal povzročil ogorčenje javnosti Banka Monte dei Paschi di Siena (MPS) je začela delovati leta 1472, velja pa za najstarejšo delujočo banko na svetu. MPS se je kljub temu znašel v težavah in je junija lani privolil v državno posojilo v vrednosti 3,9 milijarde evrov, vendar takrat ni bilo znano, da bo del tega posojila pravzaprav namenjen za kritje morebitnih izgub, ki so posledica tveganih naložb. Zadnje je povzročilo javno ogorčenje in valjenje krivde med politiki, piše Financial Times.

Banka Italije sicer trdi, da obstoj MPS ni ogrožen, vodil pa jo bo Alessandro Profumo, ki je dolgo časa vodil UniCredit. Njegovemu predhodniku Giuseppeju Mussariju, ki je zaradi škandala odstopil z mesta predsednika Združenja italijanskih bank, grozi zaporna kazen, prav tako tudi nekaterim drugim direktorjem banke, če bodo ugotovili, da so z vsako transakcijo odvzeli pet odstotkov plačila, piše Jutarnji list. Podatki kažejo, da je MPS samo z enim poslom skozi okno vrgel približno deset milijard evrov, ki jih je nekdo odkupil. Italijanska javnost se sprašuje, kdo.

Sumljiv nakup Banke Antoniano-Veneto Velik udarec je banka doživela leta 2007, ko je kupila Banko Antoniano-Veneto od španskega Santanderja za 10,3 milijarde evrov. Čeprav je nakup banke Antonveneta uradno stal 10,3 milijarde evrov, se je iz Monte dei Paschi domnevno za te namene v tujino steklo skoraj sedem milijard evrov več. Del teh sredstev, dobrih 2,6 milijarde evrov, je končalo tudi na računu londonske podružnice Santanderja Abbey National Treasury Services. Tožilce ta sredstva po poročanju italijanskih medijev še posebej zanimajo, saj naj bi se pozneje, mimo davčnih organov, znova vrnila v Italijo.

Tožilci se sprašujejo tudi, kako je mogoče, da je v zgolj dveh mesecih cena Antonvenete poskočila s 6,6 milijarde evrov, kolikor je zanjo plačala banka Santander, na 9,3 milijarde evrov (eno milijardo evrov so znašali še drugi stroški, povezani s prevzemom), kolikor je zanjo plačala Monte dei Paschi. Poleg tega je problematičnih še skoraj osem milijard evrov dolgov, ki si jih je z nakupom banke nakopala Monte dei Paschi, in več milijard nakupov izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi je banka poskušala prikriti izgube ob prevzemu.

Škandal lahko škoduje predvsem Demokratski stranki Korupcijski škandal pa bo po mnenju strokovnjakov najverjetneje škodil Demokratski stranki, ki je pred izbruhom škandala veljala za eno izmed favoritinj februarskih parlamentarnih volitev. Demokratska stranka je namreč tesno povezana s skladom banke MPS, zato jo desnica že obtožuje, da je MPS izrabljala za dosego svojih političnih ciljev.

Pred izbruhom škandala se je celo pričakovalo, da bi lahko novo vladno koalicijo oblikovali Demokratska stranka Pierja Luigija Bersanija in sredinska zveza, ki jo vodi Mario Monti, vendar ta možnost po pisanju Financial Timesa ni več tako zelo verjetna, saj se pojavljajo dvomi o tem, da bi lahko Monti zavaroval dovolj sedežev v parlamentu in da bi lahko oblikovali koalicijo z Demokratsko stranko.

Javnomnenjske ankete pa še kažejo, da je razlika med stranko Silvia Berlusconija Ljudstvo svobode in Demokratsko stranko kar precejšnja, vendar Berlusconijeva stranka najverjetneje ne bo prejela dovolj podpore za preprečitev zmage sredine v predstavniškem domu, bila bi pa najverjetneje dovolj velika, da bi preprečili sredini večino v senatu, še piše Financial Times.

Negotova usoda Italije Monti je sicer že obelodanil, da se ne bo pridružil koaliciji, če bo vanjo povabljen tudi Bersanijev zaveznik Nichi Vendola, vodja levičarske stranke ekologije in svobode. Bersani, kljub temu da bi izgubil podporo levice, ni pripravljen razdreti partnerstva z Vendolo. Italijo je tako zajela negotovost, o čemer dnevno poročajo tudi največji italijanski časniki, med njimi tudi Corriere della Sera, ki se je v eni izmed svojih izdaj spraševal, kakšen rezultat lahko prinese koalicija med Bersanijem in Montijem.