Azerbajdžanska vojska je sestrelila armenski vojaški helikopter. Gre za novo dramatično zaostritev v dolgoletnem zamrznjenem konfliktu med državama zaradi Gorskega Karabaha, ki si ga obe lastita.
Kot so pojasnili na obrambnem ministrstvu v Bakuju, je bojni helikopter skušal napasti položaje azerbajdžanske vojske na spornem območju. Sestrelitev helikopterja predstavlja najhujši vojaški incident na območju Gorskega Karabaha od leta 1994, ko sta Armenija in Azerbajdžan sklenila premirje in tako končala krvavi konflikt na tem območju.
V sestrelitvi so umrli trije člani posadke
Armenski mediji poročajo, da so pri sestrelitvi helikopterja umrli trije člani posadke. Po navedbah oblasti v Gorskem Karabahu je po incidentu izbruhnilo streljanje med obema stranema. Tamkajšnje obrambno ministrstvo je sicer še sporočilo, da je Azerbajdžan sestrelil helikopter, medtem ko je bil ta na urjenju v okviru vojaških vaj, ki so se začele v torek.
"Posledice za Azerbajdžan bodo hude"
Iz Erevana so medtem sporočili, da bodo sledile hude posledice. "To je eskalacija, kakršne še ni bilo, in posledice za Azerbajdžan bodo hude," je poudaril tiskovni predstavnik armenskega zunanjega ministrstva. Zavrnil je trditve Bakuja, da je nameraval helikopter napasti azerbajdžanske položaje, in dejal, da bo preiskava dokazala, da helikopter ni bil oborožen.
Vojna v 90. letih je terjala 30.000 življenj
Armenija in Azerbajdžan sta se zaradi Gorskega Karabaha po osamosvojitvi in razpadu Sovjetske zveze v 90. letih prejšnjega stoletja zapletla v vojno, v kateri je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi. Armenci so namreč vkorakali na območje, da bi zaščitili tamkajšnje prebivalstvo, nad katerim naj bi Azerbajdžan po njihovih trditvah skušal izvesti genocid.
Območje nadzira Armenija, vendar je del Azerbajdžana
Sedaj je Gorski Karabah pod nadzorom Armenije, a mednarodnopravno je še vedno del Azerbajdžana. Azerbajdžan trdi, da gre za okupacijo območja in napad na njihovo državno suverenost. Spopadi so se leta 1994 sicer končali s prekinitvijo ognja, ne pa tudi z mirovnim sporazumom.
Avgusta v obstreljevanju ubitih 20 ljudi
Na območju vseskozi prihaja do bolj ali manj resnih incidentov. Avgusta je bilo v medsebojnem obstreljevanju ubitih okoli 20 ljudi. To je bil tudi najhujši incident po prekinitvi ognja leta 1994. Napetosti med državama se stopnjujejo tudi zaradi zaostrovanja krize v Ukrajini ter konfrontacije med Rusijo in Zahodom.
3
