Amerika, dežela množičnih streljanj

Na jugu Kalifornije je bilo v množičnem streljanju na božični zabavi javnih uslužbencev ubitih 14 ljudi. Po podatkih portala Mass Shooting Tracker je to od leta 2013 že 1.042. množično streljanje v Združenih državah Amerike, v katerih je bilo ubitih več kot 1.300 ljudi, 3.700 pa ranjenih. Na seznam so uvrščeni vsi napadi s strelnim orožjem, v katerih so ubili ali ranili štiri ali več ljudi, kakor množično streljanje definira FBI. Na seznam niso vključena streljanja med člani kriminalnih združb. Seveda so najodmevnejša streljanja v šolah, trgovskih centrih in drugih javnih ustanovah.

Po podatkih raziskovalcev s harvardske univerze ti napadi v zadnjih petih letih strmo naraščajo. Ugotovili so tudi, da se polovica streljanj zgodi v šoli ali na delovnem mestu in da je napadalec navadno moški, star okoli 35 let, čeprav je bil najmlajši strelec enajstletni fant. Večina strelcev množičnih streljanj je belcev.

Letno 30 tisoč žrtev strelnega orožja Čeprav so množična streljanja v javnosti odmevna, so le del vseh žrtev strelnega orožja v ZDA. Nasilje s strelnim orožjem vsako leto v ZDA zahteva okoli 30 tisoč življenj. Po podatkih Združenih narodov je to 29,7 žrtve na milijon ljudi, kar Ameriko uvršča na prvo mesto med državami na svetu. Za primerjavo: v Švici, kjer imajo civilisti prav tako veliko strelnega orožja, to zahteva 7,7 smrtne žrtve na milijon prebivalcev, v Nemčiji, kjer je težko zakonito pridobiti orožje, pa 1,9 žrtve na milijon prebivalcev.

Harvardska raziskava je tudi pokazala, da je tri četrtine orožja, ki so ga uporabljali strelci v množičnih streljanih, kupljenega zakonito. Američani, ki predstavljajo 4,4 odstotka svetovne populacije, imajo 42 odstotkov vsega svetovnega strelnega orožja, ki ga imajo v lasti civilisti.

Demokrati za nadzor Ni čudno, da vsako množično streljanje spodbudi debato o strožjem nadzoru nad strelnim orožjem, a se vedno pojavi prepad med demokrati in republikanci. Ne glede na to, da je Barack Obama že pred leti napovedal strožje zakone o strelnem orožju, se to ni zgodilo. Tako mu ne preostane drugega, kot da ob vsakem množičnem streljanju ponovi, da je treba poostriti zakone. "Imamo vzorec množičnih streljanj, ki ga ne moremo primerjati z nobeno drugo državo na svetu," je dejal tudi včeraj ob zadnjem primeru množičnega streljanja.

Podobno mnenje ima tudi predsedniška kandidatka Hillary Clinton, ki je takoj po streljanju na Twitterju zapisala, da ne sprejema tega, da je to normalno, in zahtevala akcijo, ki bi zaustavila nasilje s strelnim orožjem.

Tudi demokratski kandidat Bernie Sanders je zapisal, da je "množično streljanje postalo vsakodnevni pojav v državi. To bolno nasilje s strelnim orožjem se mora končati."

Republikanci za orožje, a molijo za žrtve Na drugi strani se republikanski kandidati za predsednika države odločno zavzemajo za svoboden dostop do orožja. Carly Fiorina je napadla Obamo in Clintonovo, ker sta po njenem mnenju incident nemudoma izrabila za politične izjave o nadzoru orožja. "Zakaj gospa Clinton namesto zahteve po strožjih zakonih ne zahteva doslednega izvajanja drugega amandmaja, ki vsakemu Američanu omogoča pravico do orožja?"

Za preostale kandidate se zdi, da so ob množičnih streljanjih vsaj malo utišali svoje zahteve po do zob oboroženi Ameriki, in večinoma le pozvali k molitvi za žrtve. Donald Trump je še ob streljanju v Parizu govoril, da se to ne bi zgodilo, če Francija ne bi imela enega najstrožjih zakonov o nošenju orožja, saj "nihče razen zlikovcev ni imel orožja. Nihče ni imel orožja, zato so jih postrelili drugega za drugim."

Ob zadnjem primeru množičnega streljanja je na primer dejal, da ni treba prepovedati dostopa do orožja, temveč zaostriti psihološke teste, potrebne za pridobitev orožnega lista. Ob streljanju v Kaliforniji je na Twitterju zapisal le, da "se zdi zelo hudo. Srečno, policija, in Bog vas blagoslovi. To je trenutek, ko smo hvaležni policiji."

Kalifornija z najstrožjo zakonodajo Včerajšnje streljanje je pravzaprav voda na mlin zagovornikom lahkega dostopa do orožja. Kalifornija je namreč zvezna država z najstrožjimi zakoni za pridobitev orožja in mnogi so jo postavljali za zgled morebitne federalne zakonodaje. Vsakdo, ki želi orožje, mora pridobiti posebno potrdilo o varni uporabi orožja, ki vključuje psihološki test in preverjanje policijskih kartotek. Kalifornijska ustava tudi ne zagotavlja pravice, da ima vsak državljan orožje.

A to, kar se zdi Američanom strog nadzor nad strelnim orožjem, je s stališča drugih držav sveta orožarski supermarket.