Sreda, 11. 9. 2019, 7.40
4 leta, 7 mesecev
18 let od največjega terorističnega napada v ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,54
15
Leta 2001 se je s trkom letal v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku zgodil največji napad v Združenih državah Amerike. Umrlo je skoraj tri tisoč ljudi. Danes mineva 18 let od ene izmed največjih terorističnih katastrof.
Leta 2001 se je na današnji dan zgodil največji in najhujši teroristični napad v ZDA, ki je zahteval več tisoč žrtev. Po uradnih podatkih je 11. septembra pri napadu umrlo 2.977 ljudi iz 90 držav. Med mrtvimi je bilo tudi 19 teroristov, ki so z ugrabljenimi letali napadli Svetovni trgovinski center v New Yorku.
Slovita ameriška dvojčka sta se porušila ob trku dveh ugrabljenih letal, ki so ju pred tem zasegli teroristi. Z njima so trčili v stolpnici. Ob trku se je vnelo tudi gorivo letala in ogenj je kmalu zajel nadstropja zgradbe.
Za napad je bila odgovorna teroristična skupina Al Kaida, ki je ugrabila štiri letala. Dve sta trčili v WTC, tretje letalo je zadelo eno od kril Pentagona v zvezni državi Virginiji, četrto pa je strmoglavilo na polju v bližini Pittsburgha.
Letali sta se v stolpnici zaleteli v razmiku slabih 20 minut. Južni stolp je bil porušen v manj kot eni uri po napadu, in sicer ob deseti uri dopoldne. Severni stolp se je porušil za njim z zamikom, ob približno pol enajsti uri.
Po napadu se je pod okriljem tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha začela svetovna vojna proti terorizmu, v New Yorku pa so v spomin na žrtve odprli Nacionalni spominski park na kraju, kjer je pred najhujšim terorističnim napadom v zgodovini stal trgovinski center. Spominski park je popisan z imeni ljudi, ki so umrli v newyorškem napadu.
Minuta molka za žrtve
Ameriški predsednik Donald Trump je skupaj s prvo damo Melanio Trump na vrtu Bele hiše, kjer je zastava plapolala na pol droga, z minuto molka počastil spomin na žrtve, nato pa se je odpravil v Pentagon, kjer je položil venec pred spomenikom žrtvam in imel ganljiv govor brez politiziranja.
"Tisočkrat se spominjate zadnjega poljuba, zadnjega telefonskega klica, zadnjič, ko slišite dragocene besede: Rad te imam. Nato napad, bolečina, zavedanje, da je bil član vaše družine v enem od letal ali delal v WTC ali služil v Pentagonu, čakali ste, molili, odgovorili na najbolj srhljiv klic in življenje se vam je za vedno spremenilo," je prisotnim sorodnikom umrlih povedal Trump.
"Čudovito septembrsko jutro so omadeževali nejevera, boleča žalost in globoko trpljenje. Ameriška moč, pogum in sočutje pa se niso nikoli omajali," je dejal Trump, ki je s posebno proklamacijo 11. september opredelil kot dan domoljubov.
Teroristom je zagrozil, da jih bodo, če bodo še kdaj poskusili kaj podobnega, našli, kjerkoli bodo, in proti njim uporabili silo, ki je ZDA doslej še nikoli niso uporabile. Menda ne jedrsko orožje, ampak nekaj takega, česar še niso videli.
Trump je danes v govoru dejal še, da so ZDA v zadnjih štirih dneh sovražnika v Afganistanu napadle močneje kot kadarkoli doslej in da se bo to nadaljevalo. Zaradi sporov o politiki do Afganistana in drugih vprašanj je moral zapustiti položaj Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, ki je nasprotoval srečanju v Camp Davidu.
Trumpova želja, da umakne okoli pet tisoč od 14 tisoč ameriških vojakov, ki so še v Afganistanu, je za zdaj odložena. V vojni je doslej padlo 2.400 ameriških vojakov, več tisoč pa je invalidov za vse življenje. Majska anketa centra Pew ugotavlja, da 59 odstotkov Američanov meni, da z vojno v Afganistanu niso ničesar dosegli, tako pa meni tudi 58 odstotkov veteranov vojne.
Medtem ko čustveni naboj spomina na 11. september v ZDA počasi bledi, pa je zdaj v ospredju pozornosti usoda reševalcev, med katerimi številni umirajo za posledicami različnih bolezni, ki so jih dobili pri odstranjevanju ruševin in med iskanjem preživelih. Poseben sklad jim je doslej zagotovil 5,5 milijarde dolarjev odškodnin.
Odzval se je tudi vodja Al Kaide
Današnje obletnice pa se je spomnil tudi vodja Al Kaide Ajman Al Zavahiri, ta je branil napade na WTC in Pentagon, ki jih je organiziral njegov predhodnik Osama bin Laden. Ob tem je pozval k novim napadom proti Izraelu in njegovim zaveznikom, med drugim ZDA in Evropi, saj da dušijo džihad na palestinskih ozemljih.
"Torej ravno tako, kot oni povsod spletkarijo in združujejo sile proti nam, jih moramo povsod poloviti ob času in na kraju, ki ju bomo izbrali. Bodite inovativni in kreativni s svojimi metodami," je dejal. "Napadite jih kot povračilo za njihove zločine v Palestini in za njihovo podporo Izraelu," je še pozval v sporočilu, objavljenem na mediju njegove mednarodne teroristične mreže.
15