Zver: Türk predlaga pravno-formalne in vsebinske nesmisle

Türk poziva vlado, da umakne oziroma odloži oba sporna zakona, hkrati poziva predlagatelje referendumov, da umaknejo oziroma odložijo zahtevi za referenduma. Zadeva pa je nenavadna, saj je oba zakona že sprejel najvišji organ v Sloveniji, to je Državni zbor Republike Slovenije. Zato vlada zakonov ne more umakniti, kot si to po domače predstavlja Danilo Türk, ki s tem kaže na nepoznavanje pravnega reda v Sloveniji.

Odločitev 30 poslank in poslancev po mnenju Türka legitimna Kot so danes sporočili iz urada predsednika republike, je referendum ustavno zagotovljena demokratična oblika odločanja, zato je odločitev 30 poslank in poslancev po mnenju Türka legitimna.

Predsednik tudi poudarja, da mora državni zbor kot najvišji zakonodajni organ zagotoviti pogoje za temeljito razpravo o načinu upravljanja državnega premoženja in sanaciji bančnega sistema ter izoblikovati rešitve, ki bodo dobile dovolj široko podporo, da bodo odpravljeni vsi ključni dvomi v strokovni, politični in širši javnosti.

"Največja opozicijska stranka je uporabila skrajno sredstvo, ki v teh razmerah ni dobrodošlo, vendar takšno odločitev razumem kot posledico pomanjkanja pripravljenosti vladajoče koalicije, da iskreno prisluhne predlogom parlamentarne opozicije in strokovne javnosti," meni Türk.

Preseči je treba "prakso zastraševanja in preglasovanj" Kot pravi je zdaj čas, da se vzpostavi resničen dialog in doseže dober sporazum. Preseči je treba "prakso zastraševanja in preglasovanj" in energijo usmeriti v iskanje nadstrankarskih rešitev, s katerimi bo Slovenija lahko izšla iz krize.

"Vlada in opozicija naj stopita korak nazaj, zato da bosta ob teh pomembnih projektih lahko stopili skupaj," poudarja predsednik republike in predlaga, naj vlada skupaj z opozicijskimi parlamentarnimi strankami oblikuje strokovno delovno skupino, ki bi v najkrajšem možnem času pripravila predlog sprememb obeh zakonov. Ključno pri tem je, da se najde rešitev, ki bo vzpostavila potrebno zaupanje in strokovno verodostojnost obeh sprejetih zakonov, meni Türk.

Zver: Türk predlaga pravno-formalne in vsebinske nesmisle Predsedniški kandidat Milan Zver se je odzval na Türkove izjave z besedami, da gre za "pravno-formalni nesmisel". Kot je Zver zapisal v sporočilu za javnost, je aktualni predsednik "dokazal, da ne pozna ustavne, parlamentarne in demokratične procedure".

Obenem Zver Türkovo pozivanje k oblikovanju strokovno delovne skupine vidi kot vsebinski nesmisel. "Predsednika Türka želim spomniti, da sta taki skupini, sestavljeni iz vseh parlamentarnih strank in strokovnjakov, delovali čez poletje, kjer so se v največji možni meri uskladili glede obeh zakonov," je poudaril.

"Zakaj predsednik republike nasprotuje obema zakonoma?" "Predlog Danila Türka je tako v svojem bistvu nesmisel. Predlagam mu, da pri svojih podpornikih in pri podpornikih Boruta Pahorja doseže, da umaknejo referendumski pobudi, potem pa naj predlaga, če tako meni, ustrezne rešitve v ustavnem okviru," je še zapisal Zver, ki se še sprašuje, "zakaj predsednik republike nasprotuje obema zakonoma".

"Zato, ker zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank določa osebno odgovornost za slaba posojila, ki so bila dana na podlagi klientelističnih povezav in politično- bančnega pajdaštva, in ker podaljšuje zastaralne roke za kazniva dejanja na tem področju za štiri-krat ter zato, ker zakon o državnem holdingu postavlja upravljanje z državnim premoženjem v pregledno organizacijsko obliko z namenom umika države in politike iz gospodarstva," ponuja odgovor predsedniški kandidat, ki bo na volitvah nastopil s podporo SDS in NSi.

Pahor: Sedaj je čas, ko mora slovenska politika zbrati pogum Politični, socialni in gospodarski strošek referenduma bo večji od slabih lastnosti, ki jih imata zakona, zoper katera je vložena zahteva za razpis referenduma, pa je poudaril predsedniški kandidat Borut Pahor. Pahor je med drugim še povedal, da je sedaj čas, ko mora slovenska politika zbrati pogum, ne pa da jo zanesejo čustva. Po njegovi oceni so namreč referendumi v slovenski politiki, kjer je "kultura maščevanja" zelo prisotna, postali orodje političnih obračunov. Pahor ob skorajšnjem referendumu pričakuje tudi poglobitev zaostrovanja med političnimi nasprotniki in razraščanje nezaupanja ljudi do politike.

"Pričakujem, da bo večina na referendumu zavrnila zakona" Možnosti, da do referenduma ne bi prišlo, po Pahorjevi oceni skoraj ni, zato je treba gledati, kako se bomo znašli v situaciji po njem. Kandidat za predsednika republike pričakuje, da bo večina na referendumu zavrnila zakona, vzrok za to pa vidi v skupku okoliščin, ki so pripeljale do padca njegove vlade. Med temi je navedel nizko podporo vladi, "ker se ji nalaga preveč bremen in odgovornosti za stanje v državi". Preden se iz negotovosti, ki se je po Pahorjevih besedah začela v sredo, preselimo v politično krizo, ima politika po Pahorjevih besedah absolutno odgovornost, da stopi skupaj in najde rešitev, "da se ne bomo zapeljali po toboganu navzdol".

Kavčič: Svetniki ocenili, da referendum ni najboljša rešitev Oglasil se je tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, ki je spomnil, da je državni svet sicer na oba zakona izglasoval veto, a je večina svetnikov reševanje tega vprašanja s pomočjo referenduma ocenila za neustrezno. Državni svet je namreč najprej izglasoval veto na zakona, vendar ne tudi zahteve za referendum.

Po njegovih besedah so državni svetniki ob glasovanju, ali bodo zahtevali referendum na oba zakona, menili, da referendum v sedanjem položaju Slovenije in slovenske vlade ni najboljša rešitev za učinkovitost soočanja s problemi, ki tarejo slovensko gospodarstvo in državljane.