ZSSS: Minimalna plača naj bo vsaj 500 evrov neto

Minimalna plača po avgustovskem dvigu znaša 589,19 evra bruto oz. okoli 424 evrov neto, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil predsednik ZSSS Dušan Semolič, pri tem pa opozoril, da je bil leta 2006 prag revščine določen pri 460 evrih, od takrat pa da se je zaradi inflacije gotovo zvišal. "Osnovna funkcija minimalne plače je zagotoviti dostojno najnižjo raven plače," je dejal.

"Že letos bi lahko prišlo do nekaterih premikov" V ZSSS predlagajo, naj čim prej pride do dviga minimalne neto plače na vsaj 500 evrov. "Manj kot to naj za poln delovni čas in predvidene delovne rezultate ne sprejema nihče. Kot družba smo dovolj bogati, da bi lahko v razmeroma kratkem času dosegli ta cilj," je menil Semolič. Kdaj bi lahko do dviga prišlo, predsednik ZSSS ni mogel napovedati, želi pa si, da čim prej. "Mislim, da bi lahko že letos prišlo do nekaterih premikov."

Poziv novi vladi, da resno prisluhne opozorilom Politike, ki bodo oblikovali novo vlado, pozivajo, "naj resno prisluhnejo tem opozorilom" in naj bo problematika ljudi, ki prejemajo minimalno plačo, ena izmed prioritet. Novo vlado bodo takoj po imenovanju pozvali k sestanku in oblikovali uraden predlog. Za dvig bo treba ali spremeniti sedanji zakon o minimalni plači ali sprejeti novega.

GZS: Dvig bruto plače na 705 evrov je nesprejemljiv Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da je izjava ZSSS glede dviga na 500 evrov neto, kar bi pomenilo dvig bruto plače na 705 evrov bruto, nesprejemljiva. "Navedeno bi pomenilo dvig minimalne plače za celih 19,6 odstotka, kar je v času prihajajoče gospodarske krize popolnoma nesprejemljivo," je v odzivu zapisal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Novi zakon bi pomenil korenit poseg v kolektivne pogodbene dejavnosti Sprememba ali sprejem novega zakona o minimalni plači bi po besedah Hribar Miliča pomenila korenit poseg v kolektivne pogodbe dejavnosti in porast stroškov dela, "ki so v Sloveniji že tako nad evropskim povprečjem, in to v trenutku, ko se gospodarski subjekti srečujejo z zmanjšanjem naročil, uvajajo krajši delovni čas ter razmišljajo o številu presežnih delavcev". "Sprememba ali sprejem novega zakona o minimalni plači bi za sabo potegnila spremembo celotnega plačnega modela v zasebnem sektorju, še dodatno slabšanje položaja gospodarskih subjektov in s tem tudi položaja delavcev. Tega bi se morala zavedati tudi prihajajoča vladna ekipa, ko bo predlog sindikata prejela," pravi Hribar Milič.

"Trenutno se pogovarjamo koliko ljudi bo izgubilo delo" "Trenutno se pogovarjamo o tem, koliko ljudi bo izgubilo delo, ker slovensko ni konkurenčno," pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer in dodaja, da se skoraj vsi socialni transferji računajo glede na minimalno plačo, kar bi pomenilo še večji pritisk na državni proračun. Po njegovih besedah podjetja, ki dobro poslujejo, ne izplačujejo minimalnih plač; izplačujejo jih tista, ki so že tako v težavah.

Kot pravi Antauer, ne nasprotujejo spremembi plačnega sistema, vendar ne na način, kot si ga predstavljajo sindikati. Nizke dohodke bi bilo po njegovem mnenju treba zvišati z davčno razbremenitvijo, ne pa z dvigom stroškov dela.

"Minimalne plače ne smemo zvišati z dodatno obremenitvijo podjetij" Podobno generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole meni, da bi bilo treba minimalno plačo zvišati bodisi z višjimi davčnimi olajšavami ali z znižanjem prispevkov, nikakor pa ne z dodano obremenitvijo podjetij. Ob trenutni davčni ureditvi bi morala biti za 500 evrov neto plače bruto minimalna plača 705 evrov, strošek delodajalca pa bi znašal dobrih 826 evrov, je dejal Smole.

"V sedanjih gospodarskih razmerah ne vidimo pravih možnosti, da bi lahko tako povečali obremenitev podjetij. Podjetja trenutno iščejo možnosti, kako ohraniti konkurenčnost," pravi Smole.

Leta 2007 je minimalno plačo prejemalo 22.000 zaposlenih Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je minimalno plačo v Sloveniji leta 2006 v povprečju prejemalo 2,5 odstotka vseh zaposlenih oz. okoli 16.000 ljudi, v letu 2007 pa 3,4 odstotka oz. 22.000 vseh zaposlenih. Opozarjajo tudi, da se višina minimalne plače v povprečni bruto plači v Sloveniji znižuje - avgusta 2005 je znašala 43,1 odstotka povprečne bruto plače, avgusta 2006 42,9 odstotka, avgusta lani 41,5, avgusta letos pa 39,7 odstotka.

Največ minimalnih plač je v predelovalnih dejavnostih Največ delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, je po navedbah ZSSS, ki se sklicuje na Ajpes, v predelovalnih dejavnostih, predvsem v tekstilni, oblačilni in usnjarski industriji, pa tudi v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu, medtem ko jih je najmanj v farmaciji ter oskrbi z električno energijo, plinom in vodo.

V drugem polletju lani je minimalna plača znašala 678 evrov Glede na članice EU je Slovenija po višini minimalne plače v sredini. V drugem polletju lani je minimalna plača v Sloveniji prilagojeno - ob izločenih vplivih razlik v cenah - znašala okoli 678 evrov. Najvišja je bila v Luksemburgu (1494 evrov), na Nizozemskem (1277 evrov) in v Belgiji (1217 evrov), najnižja pa v Romuniji (181 evrov), Bolgariji (200 evrov) in Latviji (264 evrov).

"Nihče se ni odrekel nagradam in dividendam" Na vprašanje, ali je ob finančni krizi primeren čas za tovrstne zahteve, je Semolič odgovoril, da so dvige plač zavračali tako v času konjunkture kot ob sedanjih napovedih recesije, "nihče pa se ni odrekel nagradam in dividendam". Meni, da se v krizi pokaže, ali socialna država deluje.