ZSSS 15. aprila s protestom pred vlado

Nasprotujejo namreč nekaterim vladnim predlogom, med drugim morebitni izenačitvi starostne meje za upokojitev na 65 let za moške in ženske. Da vlada s tem ni na pravi poti, kot menijo, so pripravljeni dokazati tudi na referendumu.

Protest bo začetek "drugih dogodkov, ki jih bomo sprožili" Demonstracije bodo jasno sporočilo politikom, naj imajo ravno v krizi in zaradi krize posluh za življenje ljudi, za ohranjanje delovnih mest, socialne varnosti, dostojnih plač in sistemov socialne države, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Želijo, da bi vlada ponovno vzpostavila socialni dialog s sindikati. Protest, ki se bo 15. aprila začel ob 11. uri, bo začetek "drugih dogodkov, ki jih bomo sprožili", dodaja Semolič.

"Že sedaj ni delovnih mest za starejše od 65 let"

Če vlada ne bo prisluhnila tej zahtevi - naj ne uvede enotne starostne meje 65 let za moške in ženske -, bodo "s čisto vestjo šli na referendum in vladi dokazali, da dela napako", je dejal Semolič. Dvig starostne meje je za ZSSS nesprejemljiv, med drugim ker da delodajalci, predvsem v industriji, že sedaj nimajo delovnih mest in dela za starejše od 65 let ter ne ponudb za zaposlovanje starejših od 55 let. "To bi pomenilo pot v revščino," je prepričan predsednik ZSSS, lahko bi se povečalo število invalidskih upokojitev, boleznin, brezposelnosti in socialnih podpor. Pri podaljševanju delovne dobe bi bila po njegovih besedah v Sloveniji težava tudi, da ne obstaja zavarovanje za primer predčasne upokojitve.

"Ne bomo edina država, ki bo morala to storiti" Ministra za delo Ivan Svetlik in za razvoj Mitja Gaspari sta v torek v odgovorih na novinarska vprašanja glede pokojninske reforme nakazala možnost podaljševanja delovne dobe. Po Svetlikovih besedah bo "zelo verjetno treba doseči, da bodo ljudje, zlasti tisti, ki so pri močeh, delali dlje". Gaspari je dejal, da se po demografskih kazalcih to "samo po sebi postavlja kot nuja". "Ne bomo edina država, ki bo morala to storiti. Smo ena redkih držav, ki loči starostno upokojitev med ženskami in moškimi, kar je vedno težje opravičljivo, ker se grupacije tistih, ki so delali v nemogočih ali slabih delovnih pogojih, zmanjšujejo in so razlogi, ki bi opravičevali nadaljnjo različno obravnavo, neutemeljeni."

V ZSSS pa kot dobro ocenjujejo napovedano ustanovitev sklada za presežne delavce, pri čemer pa je Semolič opozoril, da je idejo treba še razdelati in da bi radi sodelovali pri oblikovanju končnega besedila. Po predlogu, ki naj bi bil del tretjega paketa protikriznih vladnih ukrepov, bi podjetja lahko delavce začasno odpustila, v tem času bi bili ti plačani iz omenjenega sklada, nato pa bi jih delodajalci ponovno zaposlili.

"Vse več revščine in revnih zaposlenih spremlja več bolezni" V sindikalni centrali pa opozarjajo tudi na osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti. V času krize bi morali storitve javnega zdravstva okrepiti, saj "vse več revščine in revnih zaposlenih spremlja več bolezni", pravi Semolič. Prihodnji teden se bo premier Borut Pahor srečal s predstavniki sindikatov, delodajalcev, upokojencev, študentov in kmetov. Vendar Semolič meni, da bi bilo bolje, da bi imeli to srečanje pred napovedmi ukrepov, da bi lahko vsi predstavili svoja mnenja in nato oblikovali predloge.