Žerjav: Če bi Pahorjeve reforme sprejeli, bi bili danes na boljšem

"Evropska sredstva so eden od dveh potencialov, ki jih imamo trenutno na razpolago, da spodbudimo gospodarstvo in da državi prinesemo gospodarsko rast. Na eni strani imamo torej črpanje evropskih sredstev, na drugi pa tuje neposredne investicije," je o pomembnosti črpanja evropskih sredstev povedal minister Žerjav. Ker pri tujih naložbah še ni bil uspešen, čeprav še ni obupal, je toliko bolj pomembno črpanje evropskih sredstev.

Ob prevzemu za več kot 600 milijonov evrov zaostankov Minister je povedal, da je bilo ob prevzemu ministrstva ocenjeno za od 600 do 700 milijonov evrov zaostankov pri črpanju evropskih sredstev. Ugotovljene pa naj bi bile še druge pomanjkljivosti: "Na področju evropskega teritorialnega sodelovanja pri čezmejnih in drugih mednarodnih programih smo pri črpanju podedovali več kot enoletne zamude. Približno 1.000 nepregledanih poročil o izvajanju projektov oziroma več kot 20 milijonov evrov zamud od skupaj 100 milijonov evrov razpoložljivih sredstev. Zaradi tega imamo precej težav in veliko slabe volje pri partnerjih, zato smo dodatno organizirali kadrovske resurse, da bi te zaostanke nadomestili." Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je po prvih šestih mesecih potrdilo šest javnih razpisov in 24 projektov v skupni vrednosti 442 milijonov evrov, kar je predpogoj za nadaljnje črpanje evropskih sredstev. Podpisali so za 335 milijonov pogodb, iz proračuna je bil izplačan 201 milijon evrov, v proračun pa je bilo povrnjenih 237 milijonov evrov sredstev. V povprečju se je mesečno vrnilo 40 milijonov evrov, do nastopa te vlade pa se je mesečno vračalo okoli 28 milijonov evrov.

Primerjava s preostalimi državami članicami Evropske unije Slovenija je bila julija pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike na 14. mestu, na področju črpanja sredstev iz Evropskega socialnega sklada pa je v primerjavi z aprilom poskočila za devet mest (z 20. na 11.) in je nad povprečjem.

Neto proračunski položaj je pozitiven Državni proračun je v primerjavi s proračunom EU v prvih sedmih mesecih letošnjega leta realiziral neto proračunski presežek v vrednosti nekaj manj kot 203 milijone evrov.

Zakaj smo prišli do skrb vzbujajočega stanja? Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs je povedal še nekaj o tem, kakšno je bilo dejansko stanje ob prihodu nove vlade: "Dejansko stanje po ministrstvih je bilo milo rečeno nezavidljivo. Odkrivali smo dokumente po predalih. Niso se sklepale pogodbe s prijavitelji, niso se izplačevala sredstva, niti se niso vračala. Za nekatera sredstva, ki so bila izplačana v letu 2008 iz državnega proračuna, se nikoli niso niti pripravili zahtevki za povračilo."

Preostale težave, ki nas ovirajo pri črpanju sredstev v predvideni dinamiki, so: slabo pripravljena ali nepravočasno pripravljena projektna in investicijska dokumentacija, težave pri postopkih javnega naročanja (zlasti pritožbeni zahtevki), stečaji, likvidacije in likvidnostne težave izbranih izvajalcev, težave pri zagotavljanju sredstev za lastno udeležbo sofinanciranja projektov.

Ukrepi Ministrstvo je pripravilo in že začelo izvajati nekatere ukrepe za izboljšanje stanja, ki po prvih šestih mesecih očitno že kažejo prve rezultate: uvedba tedenske medresorske koordinacije na najvišji ravni (ministri in državni sekretarji), ustrezna opredelitev ključnih razvojnih področij, prerazporeditev sredstev z vsebin, kjer je črpanje slabše, na vsebine, kjer bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke, zagotavljanje lastne udeležbe in nacionalnega sofinanciranja za evropske programe in projekte v proračunu RS, redno pošiljanje zahtevkov za povračilo sredstev na evropsko komisijo in s tem zagotavljanje tekočih prilivov v državni proračun, povečanje kakovosti in učinkovitosti nadzora nad projekti ter skrajšanje administrativnih postopkov.

Če bi Pahorjeve reforme sprejeli, bi bili danes na boljšem Minister Žerjav pa ni mogel mimo nekaterih danes najbolj perečih vprašanj, kot je zlato fiskalno pravilo: "Mi drugega, močnejšega signala, kot je ta, da se politika poenoti, nimamo. Moramo finančnim trgom dokazati stabilnost naših javnih financ. Je pa to težko, ker na področju reform nismo še nič storili. Če bi sprejeli Pahorjevo pokojninsko reformo, bi bili danes na boljšem. Že takrat je takratni predsednik vlade opozarjal, da bodo bonitetne ocene padale, če te reforme ne sprejmemo, in to se je zgodilo. In danes smo v enakem položaju."

Glede potrebnih reform je minister povedal: "Pripravljamo tretji sveženj za spodbujanje gospodarstva, kamor spadajo reforma trga dela, delo na črno in pokojninska reforma. Ta sveženj bomo predstavili septembra, potem bo sledil odločilni del, to je socialni dialog, in konec leta pričakujem, da bomo ta sveženj sprejeli."

Na koncu je dodal: "Vsi samo govorijo o konstruktivnosti, zdaj se bo videlo, ali smo sposobni sprejemati ukrepe ali ne. Rabimo trezne, hladne glave in premislek o tem, kaj so prioritete. Na koncu pa nihče ne sme biti zmagovalec, to mora biti projekt slovenske politike."