Sreda, 13. 3. 2024, 13.24
8 mesecev, 2 tedna
Želi Rusija pred evropskimi volitvami izkoristiti migrantsko krizo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Letos je bilo do 10. marca 7.254 nedovoljenih vstopov na ozemlje Slovenije iz Hrvaške. To je skoraj 29 odstotkov več kot lani v primerljivem obdobju (takrat jih je bilo 5.632).
Migracije so tema, ki že leta dviga prah po evropskih državah. Verjetno bodo pomembne tudi pred evropskimi volitvami, ki bodo junija letos. To vročo politično temo bo po napovedih poskušala izkoristiti tudi Rusija, ki je v članicah EU pred volitvami okrepila svojo propagandno dejavnost.
Obstajata dva glavna tokova nezakonitih migrantov iz afriških in azijskih držav v smeri Evrope. Prva je sredozemska pot. Ta ima več krakov. Pri enem je izhodišče Libija, naslednja postaja pa je Lampedusa, ki je že ozemlje EU. Migrante s tega otoka pot vodi v Sicilijo, nato na celinski del Italije, od tod pa proti severu Evrope. Drugi krak pelje iz Maroka v Španijo ali pa na Kanarske otoke (otoki ob afriški atlantski obali, ki so pod špansko suverenostjo). Naslednja postaja je Francija.
Balkanska migrantska pot
Za Slovenijo je seveda veliko bolj od sredozemske pomembna balkanska migrantska pot. Njeno izhodišče je Turčija. Tu se pot razcepi ali v Grčijo ali v Bolgarijo in naprej v Romunijo (obstaja tudi krak, ki teče z Bližnjega vzhoda proti Cipru in nato v Grčijo). En krak balkanske poti teče tudi skozi Srbijo. Tu se krak spet razcepi na severni ali južni. Prvi teče naprej na Madžarsko in od tam proti Slovaški in Avstriji.
Drugi krak iz Srbije pelje v smeri BiH oziroma Republike Srbske, od tam pa naprej na Hrvaško. Naslednja postaja za migrante je potem Slovenija. Za veliko večino migrantov, ki nezakonito vstopajo na slovensko ozemlje, je naša država samo izhodišče. En del jih odide v smeri Avstrije (za to se odloči veliko Sircev, katerih končni cilj je Nemčija), drugi pa poskuša priti v Italijo ter naprej v Francijo in države Beneluksa.
Hrvaška še vedno premalo stori glede preprečevanja migracij
Slovenija opaža krepitev nezakonitih migracij iz smeri Hrvaške. Med letošnjim 1. januarjem in 10. marcem je bilo 7.254 nedovoljenih vstopov na ozemlje Slovenije iz Hrvaške. To je skoraj 29 odstotkov več kot lani v primerljivem obdobju (takrat jih je bilo 5.632). To povečanje je bilo še zlasti veliko januarja letos, ko je bilo že 38 odstotkov več nezakonitih vstopov kot januarja lani. Nato so številke začele februarja upadati.
Poleg sredozemske in balkanske poti je postala v zadnjih letih, še zlasti pa po izbruhu vojne v Ukrajini, za migrante zanimiva pot na ozemlje EU skozi Rusijo ali Belorusijo. EU Rusiji in Belorusiji očita, da gre za t. i. hibridno vojno oziroma da ti dve državi izkoriščata migrante za pritisk na EU oziroma poskušata tako destabilizirati EU. Na fotografiji: migranti, ki s kolesi iz Rusije poskušajo priti na Finsko.
Zanimivo je, da so migracije iz Srbije po kraku Madžarska–Slovaška–Avstrija v zadnjem času zelo upadle in je zdaj ves pritisk na kraku Republika Srbska–Hrvaška–Slovenija. Kot menijo slovenski poznavalci migracij, sta dve možnosti. Prva je, da je prišlo do dogovora med Srbijo, Avstrijo in članicami Višegrajske četverice, druga pa je, da so migracije donosen posel za Republiko Srbsko.
Države, iz katerih prihajajo migranti
Glede na državno pripadnost nezakonitih migrantov jih v Slovenijo prihaja največ iz Sirije, Afganistana, Maroka, Turčije in Rusije. Iz zadnje države bežijo zlasti moški pred mobilizacijo, a so med njimi lahko tudi vrinjenci ruskih obveščevalnih služb. V Slovenijo Rusi prihajajo tudi s študentskimi dovoljenji za bivanje. Takšnih ruskih državljanov naj bi bilo nekaj sto.
V EU sicer zadnje čase opažajo zelo veliko povečanje ruske propagandne dejavnosti. To je tudi razlog, da je Belgija nedavno izgnala 12 diplomatov. Verjetno je to le začetek podobnih ukrepov v drugih članicah EU. Rusi namreč želijo z zelo močno propagandno dejavnostjo vplivati na izid evropskih volitev. Pri tem poskušajo izkoristiti že obstoječe težave in jih podpihovati: upor kmetov, napetosti glede Gaze in Izraela ter seveda migracije.
Težave z azilnimi zmogljivostmi po Evropi
Zaradi migracij azilni domovi po EU tako rekoč pokajo po šivih. Težave z nameščanjem migrantov ima seveda tudi Slovenija, zlasti v t. i. konicah, ko je zelo veliko nezakonitih vstopov na naše ozemlje. Zaradi opozoril varuha človekovih pravic in odbora Združenih narodov proti mučenju glede prenapolnjenosti dozdajšnjih azilnih zmogljivosti bo Slovenija odprla še dva azilna domova. Prvega na Obrežju v občini Brežice, drugega v Središču ob Dravi.
Azilna domova na Obrežju in v Središču ob Dravi bosta na območju nekdanjih mejnih prehodov (na fotografiji iz leta 2007 je nekdanji mejni prehod v Središču ob Dravi). Pri izbiri je država sledila tudi želji, da azilna domova ne bi bila v neposredni bližini naselij. Lokalno prebivalstvo nasprotuje azilnima domovoma, kar pa na odločitev države ne bo vplivalo.
Gre za začasno rešitev za obdobje treh let. V azilna domova bodo migrante, ki izrazijo namero za vložitev azila, namestili v primeru, ko bodo zapolnjene zmogljivosti na Viču, na Kotnikovi v Ljubljani in v Logatcu.
Slovenske azilne zmogljivosti
Na Viču je prostora za 710 oseb (trenutno jih je 424), na Kotnikovi 90 (zdaj jih je 87) in v Logatcu 400 (zdaj jih je 242). T. i. konice so bile lani avgusta in septembra, ko je bilo npr. na Viču več kot tisoč oseb.
Azilni domovi so politično zelo kočljiva zadeva, in sicer zaradi nezadovoljstva lokalnega prebivalstva. O novem azilnem domu v Središču ob Dravi bodo tako danes razpravljali na skupni seji občin Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž. Nasprotovanje azilnemu domu na Obrežju so že izrazili brežiški občinski svetniki. Na odločitev države to ne bo vplivalo.
