Zbor za republiko: KPK je kršila zakonodajo in se nato še sprenevedala

Inštitut Jožeta Pučnika in Zbor za republiko sta se na novinarski konferenci opredelila do poročila protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju predsednikov strank.

Lovro Šturm meni, da KPK ni ravnala v skladu s 13. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem bi morala KPK osnutek poročila poslati vpletenim v vpogled in jim omogočiti pritožbe.

Po Šturmovih besedah to ni edina in najhujša napaka, ki jo je naredila KPK, saj naj bi se po tej kršitvi zakona o integriteti še sprenevedala, saj so trdili, da so imeli vsi vpleteni možnost, da se izjasnijo o dejstvih, kar pa, tako pravi Šturm, ni isto, kot če bi dobili v vpogled osnutek poročila in imeli možnost pritožbe.

Dodal je še, da so njegove besede dobronamerne in da Slovenija potrebuje organ, kot je KPK, vendar takšnega, ki bo deloval v skladu z zakonodajo.

Nekdanji predsednik DZ-ja France Cukjati je izpostavil, da KPK ni sledila zahtevam zakona o integriteti, saj ni ocenila Janševega premoženja pred letom 2004, niti ni naredila skupne ocene njegovega premoženja. Prepričan je tudi, da se je komisija v določenih zadevah spuščala v nerazumljive podrobnosti, kot so zahteve po dokazilih o potovanjih z letalom za več let nazaj.

O oceni vrednosti Janševega zemljišča v Trenti je dejal, da je tako nizka, da se ji nekateri, ki se ukvarjajo z nepremičninami na trgu, smejijo, in da bi sam, če bi bile cene res tako nizke, takoj kupil kakšno zemljišče v Trenti. "Graditi tveganje korupcije na takšnih ocenah je neresno," je poudaril.

Sklenil je, da so se do zdaj vse afere, katerih cilj je bila diskreditacija Janeza Janše, odvijale po istem scenariju in da imajo vse iste elemente pristopa in obravnave. "Vse afere se zgodijo v občutljivem, izbranem trenutku, vse imajo zelo populistično in žaljivo obsodbo. Vse temeljijo na slabo dokazanem materialu oziroma so globoko za lase privlečene, vse ostanejo brez efekta, ostane pa blato obtožbe," je zatrdil in dodal, da ga najbolj skrbi, ker so v vse to vpletene tudi državne institucije, ki so očitno instrumentalizirane, "kar je grozljivo".

Brščič: Najetje kredita ni enako povečanju premoženja

Ekonomist Bernard Brščič, predstavnik Inštituta Jožeta Pučnika, je dejal, da je v poročilu zaznal več metodoloških napak in da komisija nikjer ne pojasni, kako je prišla do vrednoti 210 tisoč evrov, za kolikor naj bi se nepojasnjeno povečalo premoženje Janezu Janši. Sprašuje se, ali je morda prišlo do napake zato, ker niso bile upoštevane razlike med neto in bruto premoženjem. Ob tem je poudaril, da v poročilu tudi ni navedeno, da najetje kredita ne pomeni tudi povečanja premoženja, saj je kredit potrebno vrniti.

Dotaknil se je tudi ocene vrednosti Janševih zemljišč v Trenti in zatrdil, da je to glede na oceno Gursa, navedeno v poročilu, vredno 0,9 do 1,2 evra na kvadratni meter, kar je po njegovih besedah smešno nizka cena. »Gre za izjemen zdrs s strani komisije,« je prepričan.

Kot pravi, je v poročilu tudi veliko vrednostnih, moralnih in političnih sodb, ki vanj ne sodijo. »To je problem. To me napotuje k pomisleku, da institucionalna ureditev, v kateri komisija nima preiskovalnih pooblastil, politične posledice njenih mnenj so pa izrazito močne, ni najboljša in da bi veljalo to ureditev nadgraditi, da se KPK preoblikuje v finančno policijo,« je pojasnil in izpostavil še: »Bojim se da to delovaje KPK ne vodi v vzpostavitev pravne države.«