Zavod 25. junij: Od Hrvaške zahtevati dejanja, ne le izjave

Zavod kot pogoj za odpiranje novih poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo izbris spornih dokumentov iz pogajalskega gradiva. "Težo bi izjava imela le, če se bo Hrvaška nemudoma umaknila z delov slovenskega ozemlja in morja" Kot je zapisal Zavod 25. junij, bi Slovenija morala za nadaljevanje pristopnih pogajanj med Hrvaško in EU zahtevati, da se iz hrvaških tekstov izločijo "vsi zemljevidi in izjave, ki kakorkoli prikazujejo kot hrvaško ozemlje in morje to, kar si skuša Hrvaška po osamosvojitvi 25. junija 1991 prilastiti na škodo Slovenije". Zgolj pisna izjava, kakršno predlaga francosko predsedstvo EU, po ocenah zavoda ni dovolj. "Hrvaška izjava bi imela ustrezno težo le, če bi predhodno prišlo do opredelitve hrvaškega sabora, da se bo Hrvaška nemudoma umaknila z delov slovenskega ozemlja in morja, ki si jih je začela lastiti po osamosvojitvi," meni.

Zavod 25. junij pri tem navaja primer nekdanjega hrvaškega premiera Nikice Valentiča, ki je v pisni izjavi zatrjeval, da postavitev začasnega mejnega prehoda Sečovlje na slovenskem ozemlju ne prejudicira meje, danes pa hrvaške oblasti ta prehod jemljejo kot dokončno rešitev in ovirajo prost dostop slovenskih državljanov na svoje ozemlje kljub številnim dogovorom in podpisanim sporazumom o prijateljskem reševanju sporov.

"Potvorjena zemljiška knjiga" Hrvaška po mnenju zavoda tudi ne bi smela zapreti pristopnih poglavij, ki predvidevajo usklajevanje zakonov in praks na področju pravosodnih in notranjih zadev, vse dokler ne izniči "potvorjene" zemljiške knjige za ozemlje na levem bregu Dragonje, ki spada v katastrsko občino Sečovlje, in dokler ne prekliče nezakonite prodaje zemljišč v lasti slovenskega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Novoizvoljena slovenska vlada in parlament sta po mnenju Zavoda 25. junij pred izredno odgovorno nalogo in morata, v skladu s slovensko ustavo in zakonom, obvarovati slovensko ozemlje in morje. Evropska unija pa bi z zadostitvijo slovenskim zahtevam in sprejemom slovenskih pogojev potrdila, da se zavzema za spoštovanje pravnega reda in pravne države.

"Dvoumnost škodljiva ne le za Slovenijo, ampak tudi za Hrvaško" V zavodu pričakujejo, da bosta slovenski predsednik in zunanji minister na napovedanem srečanju v sredo v Zagrebu ob podpori hrvaškemu vstopanju v EU sporočila hrvaškim sogovornikom tudi, da se mora Hrvaška za nadaljevanje pristopnega procesa brezpogojno odreči ozemeljskim težnjam na škodo Slovenije. "Vsakršna dvoumnost v zvezi s tem bi bila škodljiva ne le za Slovenijo, ampak dolgoročno tudi za Hrvaško," je v sporočilu za javnost še zapisal Zavod 25. junij.

Kacin: Hrvaško lahko na poti v EU zaustavi le hrvaška vlada Hrvaško čaka na poti v Evropsko unijo še veliko težkih poglavij, na tej poti pa jo lahko zaustavi le hrvaška vlada. Največ zmogljivosti za približevanje EU ima Srbija, vendar pa ta proces ni njena prva prioriteta, je na predavanju o državah Zahodnega Balkana povedal poslanec Evropskega parlamenta Jelko Kacin.

"Hrvaška je pozitivno diskriminirana" Države Zahodnega Balkana lahko razdelimo v dve skupini - v prvo skupino sodi Hrvaška, v drugo skupino pa vse ostale države Zahodnega Balkana. Ključna razlika med njimi je, da je "Hrvaška pozitivno diskriminirana in da nikoli ni slišala za vize". Hrvati po mnenju Kacina zato težko razumejo travme in zaplete, ki jih doživljajo državljani drugih držav na Zahodnem Balkanu, zaradi česar se tudi zdi, da se Hrvaški na poti v EU manj mudi.

Kot je ocenil Kacin, se Hrvaška uspešno pogaja na poti v EU, vendar pa jo na tej poti čaka še veliko težkih poglavij, kar predstavlja veliko in težko breme. "Na svetu je samo ena vlada, ki lahko Hrvaško zaustavi na njeni poti v EU, in to je hrvaška vlada," meni Kacin. "Nobena druga ji tega ne more preprečiti," je ob tem še dodal evropski poslanec.

"Tveganje je bilo zavestno in zato so vanj tudi šli" Kacin se je dotaknil tudi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki je z novim letom začela veljati za članice EU, nakar je hrvaški sabor izvajanje ERC za članice EU marca zamrznil. Kot je poudaril, so ključni hrvaški politiki, vključno s premierom Ivom Sanaderjem, "šli v to igro, ker so potrebovali nacionalistični naboj in vzdušje, ki jim je pomagalo popraviti volilni rezultat". "Tveganje je bilo zavestno in zato so vanj tudi šli," je dodal Kacin.

"Hrvaška je ponovno zaustavila samo sebe" V luči zapletov v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU pa je Kacin poudaril, da besede, da Hrvaško na štirih poglavjih blokira Slovenija, nimajo trdne podlage. "Hrvaška je ponovno zaustavila samo sebe," je povedal Kacin in dodal, da lahko samo hrvaška vlada iz pogajalskih stališč Hrvaške umakne dele, "ki jih je mogoče uporabiti kot prejudiciranje bodoče meje med Slovenijo in Hrvaško". Kot je še pojasnil Kacin, se na Balkanu doslej ni obnesla še nobena bližnjica.