Zasebnost – dragocenost, za katero se je treba bojevati

"Vsaka peticija lahko pripelje do sprememb, če so ljudje resnično pripravljeni narediti več kot le podpisati peticijo," je prepričan pisatelj Lenart Zajc. Zasebnost je dragocenost, sporoča peticija Zajc predvideva, da gre v primeru peticije, ki je na pobudo manjše skupine pisateljev zaokrožila po svetu in se zavzema za spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih vrednot v elektronski dobi, za veliko več kot le za kapljo v morje: peticija je lahko eden od vzvodov, ki bo pripeljal do sprememb na tem področju. Prepričan je, da se ne bo končalo le pri podpisovanju. S peticijo se je podrobno seznanil še en slovenski pisatelj, Miha Mazzini. Poudaril je, da je glavno sporočilo peticije to, da je zasebnost dragocena dobrina, zanjo pa se je, kot za vse dobrine, tudi treba bojevati. "Največ škode naredijo tisti, ki so neprestano tiho. Zlo nikoli ne zmaga, če nima tihih podpornikov," je dejal o smotrnosti takšnega podpisovanja. Kje so meje nadzora? Mazzini odgovarja, da meja ni. "Ta trenutek izdelujejo skenerje za branje misli. Vem, v začetni fazi razvoja so, ampak tudi mobilni telefoni so bili pred nekaj desetletji v domeni znanstvene fantastike," je dejal in dodal, da je pomembno to, da tokrat države zaostajajo. "Razvoj vodijo zasebna podjetja in največ podatkov zbirajo korporacije, kot so Google, Apple … Politiki se še ne zavedajo, da so proti korporacijam čisto navadni nadzorovani državljani. In če neka korporacija ve vse o vas, lahko vpliva tudi na vaše odločitve," je prepričan. Nadzor ljudem jemlje svobodo Da nadzor državljanov pomeni izgubo dobršnega dela svobode, svoboda pa je že nekaj časa plačilno sredstvo za udobje in tako imenovano varnost, je prepričan Zajc. Kot primer navaja oglaševanje, kjer je vidno, da oglasi ponujajo ali udobnost ali varnost ponujenih produktov, torej za dvig povpraševanja in prodajo izkoriščajo dve od bistvenih slehernikovih potreb. "Prav na ti potrebi pa meri tudi politično trženje, ko opravičuje sredstva nadzora. Zaveda se, da se ljudje težko odrečemo svojemu udobju in bomo uporabljali elektronska sredstva za komunikacijo ne glede na to, da se zavedamo, da smo (lahko) nadzorovani, ker je to pač udobneje, kot pa bi bilo spisati pismo na roke in ga odnesti na pošto ter čakati nekaj dni na odgovor," pojasnjuje Zajc. Edina meja, ki jo lahko postavimo, je mednarodni nadzor obveščevalnih služb Vse, kar napišemo in kar pošljemo, je lahko zbrano in uporabljeno proti nam. Prav nobenega jamstva ni, da se to ne bi moglo zgoditi. Edina meja, ki jo lahko postavimo, je mednarodni nadzor vseh obveščevalnih služb sveta in preglednost njihovega delovanja, je še prepričan Zajc, ki dodaja tudi, da je to videti nemogoče, vendar z voljo lahko dosežemo tudi omejitve na tem področju.