Letošnja gobarska sezona je izjemna, tako po količini kot po velikosti gob. Kot pravijo gobarji (npr. na Dolenjskem) so našli jurčke, težke tudi do dva kilograma, ali pa prašnico, težko en kilogram.
Mnogi takšno neobičajno obilno gobarsko sezono pripisujejo tudi posledicam jedrske nesreče v Fukušimi in radioaktivnemu sevanju, ki naj bi se poznalo tudi pri nas. Kot v primeru černobilske nesreče leta 1986.
Ali to drži, smo se pozanimali na Upravi RS za jedrsko varnost (URSJV), kjer so nam v sodelovanju z Upravo RS za varstvo pred sevanji odgovorili na nekaj vprašanj.
"Radioaktivni izotopi iz Fukušime praktično nezaznavni"
"Posledice radioaktivnosti iz Fukušime nikakor niso mogle vplivati na rast gob ali česarkoli drugega v naših krajih. Zračne mase so sicer približno dva tedna po nesreči nad Slovenijo prinesle nekaj radioaktivnih izotopov, ki pa so bili komajda merljivi z najobčutljivejšimi laboratorijskimi instrumenti. Po nekaj dneh so izginili," Andrej Stritar z URSJV-ja odgovarja na ugibanja, da je letošnja neobičajno obilna rast gob posledica jedrske nesreče v Fukušimi.
Ali so gobe zaradi tega kontaminirane oziroma radioaktivne in zaradi tega nevarne za uživanje? "V Sloveniji so bile v preteklih letih nekajkrat merjene količine radioaktivnih snovi, vendar meritve nikoli niso pokazale vrednosti nad kakršnimikoli omejitvami. Zato s tega stališča uživanje gob ni nevarno," pomirja naš sogovornik.
Ni razlogov za izogibanje določenim vrstam gob
Na vprašanje, da naj bi še posebej nekatere vrste gob bile dovzetne za posledice radioaktivnega sevanja (na primer cigančki ali pa gobe cevarke), pa Stritar odgovarja: "Po nesreči v Černobilu leta 1986 so dejansko ugotovili, da je bila v nekaterih vrstah gob koncentracija radioaktivnih izotopov večja kot pa v drugih. Toda, kot že zapisano zgoraj, po Fukušimi ni nobenih povečanih koncentracij v nobeni vrsti gob in zato tudi ni nobene potrebe po imenovanju katerekoli vrste oziroma po izogibanju njeni uporabi zaradi radioaktivnosti."
Z radiološkega vidika torej ne more biti nikakršnih posledic za uživanje letos nabranih gob, še dodaja naš sogovornik z uprave za jedrsko varnost. Zato v zdravstvenem smislu na URSPJ gobarjem ne svetujejo preventivnih ukrepov.
Posledice Černobila so še, a zanemarljive
V zvezi z domnevno radioaktivno gob pa nas je zanimalo še, ali so morda v Sloveniji še zaznavne posledice černobilske nesreče, ki bi jih morebiti lahko čutili tudi gobarji in uživalci: "Posledice te nesreče so dejansko še zaznavne v celotnem okolju v Sloveniji, vendar v nobenem primeru niso tako velike, da bi morali karkoli omejevati," je sklenil Andrej Stritar z Uprave RS za jedrsko varnost.
2
