Petek, 28. 3. 2014, 13.54
9 let, 1 mesec
Zakaj je padel nepremičninski davek in kaj bomo plačevali zdaj?

To izhaja iz zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ureja modele vrednotenja nepremičnin. "Po eni strani pravnega položaja davčnega zavezanca ne ureja dovolj jasno in določno, po drugi strani pa urejanje vprašanj, ki bi morala biti v izvirni pristojnosti zakonodajalca, v prvem odstavku 11. člena zakona prepušča vladi." Tudi ureditev metod množičnega vrednotenja je v celoti prepuščena urejanju s podzakonskimi predpisi, zato so te določbe v neskladju s 147. členom ustave, ki ureja davke.
Ustavno sodišče meni, da zakonodajalec za določitev različnih davčnih stopenj "ni izkazal razumnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari". Nepremičninski zakon je namreč razlikoval med rezidenčnimi in nerezidenčnimi nepremičninami ter med energetskimi nepremičninami v primerjavi z drugimi poslovnimi in industrijskimi stavbami. To je v neskladju s 14. členom ustave, ki govori o enakosti pred zakonom.
Deljivost davka med občine in državo sicer sama po sebi ni v neskladju z ustavo, a treba je upoštevati, da je davek na nepremičnine v temelju občinski davek, zato bi moral pretežni del zbranih sredstev pripadati občinam. Davek je zato v neskladju s 140. členom ustave, ki ureja delovanje lokalnih skupnosti. Ker zakon omejuje tudi finančno avtonomijo občin, pa je kršen tudi 142. člen ustave, ki govori o dohodkih občin.
"Obveznost plačevanja davka na premoženje se vzpostavi s 1. aprilom 2014. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest pristojni organ odmeri od 1. aprila 2014 dalje, vendar v celoletni višini," še piše v odločitvi ustavnega sodišča.