Petek, 8. 4. 2022, 13.32
2 leti
Zakaj je na slovenskih cestah toliko volkov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,09
10
V zadnjih treh letih je pet od šestih volkov, opremljenih s telemetrično ovratnico, poginilo zaradi trka z vozilom ali zaradi nezakonitega uboja.
V Sloveniji in v sosednji Furlaniji se je pred časom zgodilo več trkov vozil z volkovi. Smrtnost mladih volkov je velika, posebej v disperziji, času, ko ti zapustijo svoj starševski trop in začnejo iskati svoje ozemlje in partnerja, pojasnjujejo raziskovalci z biotehniške fakultete. Ker je evropski prostor gosto poseljen in prepreden s prometnicami, v tem obdobju volkovi pogosteje naletijo na številne ovire in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni pri prečkanju tako razdrobljene pokrajine. Zato jih veliko konča tudi ob trkih v prometu.
Številčnost volkov se čez leto lahko precej spreminja, saj od pomladi do jeseni precej naraste in nato prek zime in pomladi spet upade. A zakaj tako niha in kako lahko vemo, da jih ni več, kot si mislimo?
"Volkovi so izrazito teritorialne živali, ki na območju svojega ozemlja med drugim zadovoljujejo svoje prehranske potrebe, torej lovijo velike rastlinojede. Pri tem pa so lahko uspešni in 'trajnostni' le, če v tem prostoru, lovišču, lovijo sami, to je samo njihova družina oziroma trop. Zato aktivno označujejo in branijo to svoje območje pred drugimi volkovi ter tropi volkov in s tem omejujejo svojo številčnost, gostoto na določenem območju," za lažje razumevanje ugotavljanja in gibanja številčnosti volkov v našem prostoru javnosti razlagajo raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Grafični prikaz številčnosti tropa
Ocenjevanje številčnosti tudi z analizo genetskih vzorcev
Ker se na splošno izogibajo človeku in njegovim aktivnostim, večinoma ljudje volkove zelo redko neposredno opazimo. Dejavnikov, ki vplivajo na hitro precenitev številčnosti volkov, je več.
Eden je porast številčnosti v obdobju odraščanja mladičev, ki ji sledi visoka smrtnost mladih volkov. Drugi dejavnik so mladi osebki v disperziji. Volk lahko v nekaj mesecih prehodi več sto kilometrov, torej lahko istega volka v krajšem obdobju opazimo na oddaljenih koncih. Poleg tega se člani tropa lahko gibljejo tudi deset kilometrov stran drug od drugega, vendar kljub temu še vedno pripadajo istemu tropu.
"Zaradi teh dejavnikov je toliko bolj pomembno, da za ocenjevanje številčnosti volkov uporabimo nabor znanstvenih metod, ki nam omogočajo tudi zaznavanje tistih osebkov, ki jih ljudje nismo videli. Šele uporaba več različnih raziskovalnih metod nam da razumevanje dinamike številčnosti volkov, ki se tako spreminja že skozi sezono," so še pojasnili na fakulteti.
Volka Slavca so na biotehniški fakulteti spremljali prek telemetrične ovratnice v obdobju iskanja ozemlja. Da je v Veroni našel svojo Julijo, je prepotoval dolgo razdaljo – kar za volkove ni nič nenavadnega.
Raziskovalke in raziskovalci na biotehniški fakulteti izvajajo pomemben del spremljanja volkov. Tu se med drugim odvija analiza genetskih vzorcev, ki je ena od bolj natančnih metod za ugotavljanje številčnosti. Za razumevanje ekologije volka trenutno v okviru projekta Life Wolfalps EU izvajajo tudi odlov živali, ki jih nato opremijo s telemetrično ovratnico.
Tudi spremljanje volkov na ta način potrjuje veliko smrtnost volkov v obdobju pred disperzijo in med njo. V zadnjih treh letih je pet od šestih volkov, opremljenih s telemetrično ovratnico, poginilo zaradi trka z vozilom ali nezakonitega uboja. Vsi so bili še člani starševskega tropa ali so bili v obdobju disperzije.
Visoke starosti ne dočakajo tudi zaradi trkov z vozili
Smrtnost mladih volkov je v Evropi precej velika in le malo jih doseže višjo starost. Razloge za smrtnost volkov v večini ugotavljajo s pregledi najdenih trupel. Pri teh je trk z vozilom pogost razlog za smrt, kar kažejo tudi nekatere študije z analiziranimi podatki za obdobje več kot 10 let.
Podatki raziskave na Hrvaškem kažejo, da je bil največji delež pregledanih volkov ustreljenih (65,2 odstotka), drugi najpogostejši vzrok smrti pa je bil trk z vozilom (19,6 odstotka). Povprečna starost pregledanih volkov je bila 1,9 leta.
V osrednjem in vzhodnem delu Italije je bil trk z vozilom najpogostejši razlog smrti, za njim pa so se zvrstili nezakoniti uboj, uboj drugih volkov in bolezni. V članku so avtorji opozorili tudi na to, da volkove, ki so poginili zaradi trka z vozilom, verjetno tudi prej najdejo, saj obležijo ob prometnicah, kjer so precej dobro vidni. Zaradi trka z vozili so poginili predvsem volkovi, mlajši od dveh let. Delež živali, poginulih zaradi trka z vozilom, je bil pri starejših volkovih manjši. Povprečna starost pregledanih volkov je bila 3,1 leta za samce in 3,4 leta za samice.
Podatki iz osrednje Italije kažejo, da jih je 49 odstotkov poginilo zaradi trka z vozilom, 35,4 odstotka zaradi nezakonitega uboja, 9,9 odstotka jih je poginilo naravne smrti, za 5,7 odstotka volkov pa jim ni uspelo določiti vzroka smrti.
10