Zakaj je hrt ponekod le orodje za dosego cilja?

Po treh letih kariernega garanja v vlogah tekačev ali lovcev so ti psi pogosto na skrajnem robu svojih moči. Izčrpani končajo na ulicah in pod avtomobilskimi kolesi, v natrpanih zavetiščih in vrtinah, pretepajo jih s palicami, obešajo na drevo ali evtanazirajo.

Klavrnemu koncu se izogne le peščica hrtov. Prek društev, ki se ukvarjajo s problematiko odsluženih hrtov in posvojiteljev, si najdejo nov dom. V Sloveniji sta taki društvi dve, Slovensko društvo za pomoč hrtom in društvo Hrtji svet. Naša sogovornica Vesna Sirk iz društva Hrtji svet opozarja, da je problematika še vedno zelo pereča, posebej pa izpostavlja kulture, kjer je hrt le orodje za doseganje cilja, medtem ko se njegov lastnik doma na kavču crklja z zlatim prinašalcem. Španija, Irska, Velika Britanija, ZDA in Avstralija so le nekatere izmed njih.

Kako pereča je problematika odsluženih psov danes? Ali trend narašča ali upada?

Problematika odsluženih psov/hrtov je še vedno zelo pereča. Države, ki letno "proizvedejo" na tisoče odsluženih hrtov, si še vedno zatiskajo oči pred težavo in skrivajo realne številke pred javnostjo. Največjo oviro, poleg zaslužkov posameznikov, predstavlja miselnost ljudi v rodnih državah hrtov. Tu ne govorimo o kulturah in civilizacijah, kjer noben pes ne bi bil sprejet kot človekov družabnik, temveč kulturah, kjer je hrt le orodje za doseganje cilja, njegov lastnik pa se doma na kavču crklja z zlatim prinašalcem. V zadnjem času se je kot dodatna težava, predvsem v Španiji, pojavila še recesija. Vse več je ljudi, ki upajo na hiter zaslužek, in tako je tudi vse več vzrejenih hrtov, saj vsi upajo, da bodo vzredili naslednjega zmagovalca.

Ali so prvotni lastniki danes že deležni kakšnih sankcij ali se jih na tiho vendarle tolerira?

Obstajajo primeri, ki so zaradi organizacij za zaščito živali prišli pred sodišče, vendar so bile kazni pogosto blage ali pa mučitelji sploh niso bili kaznovani. Tako se je zgodilo tudi v primeru Davida Smitha, moškega, ki so ga v Angliji razkrinkali, da je proti plačilu s puško pobil več kot 10.000 greyhoundov, a je bil kaznovan le z denarno kaznijo zaradi onesnaževanja okolja (zaradi neustreznega odlaganja trupel), za poboj greyhoundov pa kazensko ni odgovarjal. Dodatna težava se pojavlja v Španiji, kjer psom, ki jih pobijejo, običajno izrežejo mikročipe ali pa psi sploh niso čipirani. In tako tudi ni nobenih podatkov o lastniku, kazenski pregon pa je tako onemogočen.

Kakšno je življenje tekmovalnih hrtov zunaj tekmovališč? Tekmovalni hrti zunaj tekmovalnih stadionov svoje življenje preživljajo razpeti med intenzivne treninge in zaprtostjo v bokse. Organizacije, kot je RSPCA (The Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals), so poročale, da so tekmovalni greyhoundi tudi do 23 ur na dan zaprti v (pogosto premajhnih) boksih. Tudi življenje lovskih hrtov ni nič kaj lepo. Prostovoljne organizacije za pomoč ter zaščito hrtov in živali se iz dneva v dan borijo proti mučenju teh živali ter javno objavljajo posnetke in fotografije trpinčenih hrtov, ki jih najdejo ubite, zavržene ali pa so ti psi pripeljani pred zavetišča in odlagališča psov.

Kakšno je njihovo zdravstveno stanje ob koncu kariere?

Zdravstveno stanje je, žal, sicer odvisno od posameznega psa, pogosto pa zelo slabo. Tekmovalne greyhounde med tekmovanji hranijo s kakovostno hrano, vendar so pogoste tekmovalne poškodbe, kot so zlom kosti okončin, poškodovane mišice in kite. Zaradi visokih hitrosti, ki jih dosegajo med tekom, so poškodbe na tekmovalnih stadionih pogosto usodne. Pri španskih hrtih se lahko pojavi kronično slabo zdravstveno stanje, saj v večini primerov med njihovo lovsko kariero zanje pomanjkljivo skrbijo in jih slabo hranijo. Pogosto jih za namen lova začnejo uporabljati že pri enem letu starosti, že po eni sami sezoni pa so izčrpani in na koncu svojih življenjskih moči. V katerih državah so takšna tekmovanja dovoljena in ali ta potekajo na črno? V lovske namene hrte uporabljajo na območju Španije, medtem ko je tekaška industrija bolj razvita v ZDA, Veliki Britaniji, Irski in Avstraliji. V manjšem obsegu se pojavlja tudi v Afriki, Vietnamu, na Kitajskem, v Macau in na Novi Zelandiji. Tekaška tekmovanja potekajo tako na licenčnih kot tudi nelicenčnih, neuradnih stadionih.

Kako bi opisali značaj angleških in španskih hrtov? Hrt je po svojem karakterju predvsem umirjen in nežen družni pes. Zadnje že po definiciji opisuje potrebo hrta, da pripada svojemu krdelu – zato so zelo radi doma v večjem številu, hitro se spoprijateljijo z drugimi pasmami psov, pa tudi skrbniki zanje predstavljajo varno krdelo, katerega tihi član so tako neizmerno radi. Kljub velikosti (govorimo o velikih psih plečne višine 65–70 centimetrov in okrog 30 kilogramov teže) so hrti elegantni v gibanju, nežni v svoji celotni pojavi (največ o milini karakterja povedo njihove oči) in povsem nevsiljivi, ne zahtevajo pozornosti zase, so zgolj prijetne sence, ki vam sledijo povsod. Njihovo telo je zgrajeno za hitrost, zato vsa njihova lepota pride do izraza v gibanju, a po karakterju so pravzaprav veliki lenuhi, ki si dovolijo ure in ure preprostega užitka v spanju na svojem mehkem ležišču. So nevsiljivo pozorni do ljudi, primerno pazljivi v odnosu do otrok, zunaj domačega okolja pa previdno zadržani. Kljub tej nevsiljivi zadržanosti pa ne govorimo o dolgočasnih psih, prav vsak ima samo svojo posebno iskrico, ki jo je treba odkriti. Koliko tekmovalnih psov letno pristane na cesti? Za namen tekaške industrije v Veliki Britaniji in na Irskem letno vzredijo približno pet tisoč legel greyhoundov. Ob povprečnem številu osmih mladičev v leglu dobimo 40 tisoč greyhoundov. Vendar pa le peščica njih doseže potrebne standarde in zahteve tekaške industrije. Licenco za tekmovanje tako dobi le okoli 11 tisoč greyhoundov. Ocenjujejo, da poleg tega na neuradnih stadionih dodatno tekmuje še okoli dva tisoč greyhoudov. Od letno vzrejenih 40 tisoč jih tako svoj namen opravlja le 13 tisoč. Vsako leto tako presežek predstavlja 27 tisoč greyhoundov, ki niso zadostili zahtevam tekaške industrije ali pa so se med treningi poškodovali, tej številki pa je treba prišteti še vse tiste pse, ki svojo kariero končajo zaradi starosti.

Organizacije za zaščito živali ocenjujejo, da na območju Španije letno zavržejo ali pokončajo okrog 50 tisoč lovskih psov.

Kako ustaljene so že posvojiteljske poti v smislu povezovanja z državami, kjer se srečujejo s problematiko odsluženih psov? S katerimi državami imamo sklenjene sporazume o posvojitvah? Države, kjer tekaška industrija cveti, so ob povečanem pritisku javnosti začele programe pomoči za odslužene pse tekače, prav nobene pozornosti pa se ne posveča mladim psom, ki standardov sploh ne dosežejo in so že v rani mladosti nekoristni za svoje vzreditelje in lastnike. Tem še vedno pomagajo zgolj srčni posamezniki, ki pozneje psom poskušajo najti dom tudi drugod po Evropi. Te prostovoljne in dobrodelne povezave se vzpostavljajo z do hrtov prijaznimi posamezniki, trenerji in številnimi zavetišči, kjer hrte obvarujejo pred usmrtitvijo, dokler za njih ne najdejo doma drugje. Posvojene hrte tako v večjem ali manjšem številu najdemo povsod po Evropi, lahko pa se pohvalimo, da je glede na majhnost države v Sloveniji svoj ljubeči dom našlo že res veliko psov, posvojitve pa so tudi čedalje bolj prepoznavne in zelo dobro sprejete. Naši posvojeni hrti večinoma prihajajo bodisi iz Irske oziroma Velike Britanije bodisi iz Španije. Koliko psov letno v Sloveniji dobi nov dom? Samo prek društva Hrtji svet Slovenije je od začetkov njegovega uradnega delovanja do danes v Sloveniji našlo dom že 40 psov, skupaj z napori posameznikov pred nastankom društva pa kar 124 odsluženih hrtov. V letu 2011 jih je bilo posvojenih 20, v letu 2012 v prvi polovici leta že 20, konec septembra pa prihajajo trije novi odsluženi španski hrti. Pred posvojitvijo opravite tudi predposvojiteljski obisk.

Ti obiski niso nikakršen zlonamerni izločevalni manever, nasprotno, izkazali so se za dobrodošlo prakso, ki pomaga bodočemu posvojitelju na poti do odločitve, ki je ne bo obžaloval. Na obisku skupaj s posvojiteljem pregledamo prihodnje bivalne razmere psa in okolico s pasje perspektive, iščemo torej morebitne nevarnosti in ovire, na katere je treba pomisliti pred posvojitvijo. Je pa to tudi priložnost za spoznavanje individualnih želja in potreb posvojitelja, prav tako za podajanje relevantnih informacij na morebitna vprašanja in odpravljanje morebitnih dvomov.

Na obisku se vedno oglasimo v družbi naših že posvojenih hrtov, ki so daleč najboljši ambasadorji in tako pogosto preženejo še zadnje dvome. Hrt je preprosto prijeten pes od trenutka, ko ga spoznaš. Marsikdo je presenečen nad sproščenostjo in stopnjo zaupanja hrtov, ki jo večina psov doseže že kmalu po posvojitvi.

Kakšne so zahteve za posvojitev?

Predpisanih posebnih zahtev ni, dokler posvojitelj lahko hrtu zagotovi primerno življenje – torej bivanje skupaj z ljudmi v zaprtih prostorih (bivanje v pesjaku ni primerno za to pasmo, prav tako ne odtujenost od ljudi), hrtu primerno opremo (ovratnica, ležišče, plašček za hladne dni, saj telesni ustroj hrta ne omogoča lastnega ogrevanja brez intenzivnega gibanja), kakovostno prehrano, ljubečo pozornost vseh družinskih članov (pomembno je, da so prav vsi doma seznanjeni s posvojitvijo in jo odobravajo) ter primerno veterinarsko oskrbo.

Je morda kakšna lastnikova lastnost, ki vas takoj odvrne od tega, da bi mu zaupali psa?

Društvo v procesu posvojitve varuje dobrobit psa, zato tesno sodelujemo s posvojitelji vse do njihove končne odločitve za psa, ki jim res ustreza, oziroma psa, ki se bo v njihovem okolju počutil dobro. Kot smo raznoliki ljudje, so raznoliki tudi psi in treba je najti res primerno ujemanje, drugače posvojitev raje odsvetujemo. Vsekakor pa psa nikoli ne bi zaupali ljudem z neprimernim odnosom do živali, z zgodovino trpinčenja živali ali ljudem, ki v tem trenutku psu ne morejo zagotoviti potrebne oskrbe in ljubezni.