"Za prihodnost bi veliko naredili, če bi se nehali ves čas boriti za boljšo preteklost"

Razpravljavci so analizirali razmere v kulturi in iskali rešitve za prihodnost. Po mnenju sociologinje Nede Pagon bi veliko za boljšo prihodnost naredili, "če bi se nehali ves čas boriti za boljšo preteklost".

Pagonova: Danes se veliko govori in piše, a veliko manj razmišlja Po mnenju Pagonove "smo tako obremenjeni s preteklostjo, da mladim ne znamo odpirati prostora". Prav odpiranje prostora ocenjuje kot temeljno dolžnost starejših generacij, ki pa je ta ni sposobna opraviti, za kar se tudi sama počuti odgovorno. Kulturo je po njenih besedah prejšnja družba, ki je bila sicer deklarirana za zaprto, cenila, medtem ko danes temu ni več tako. Pogreša tudi moč uma. "Danes se veliko govori in piše, a veliko manj razmišlja", je bila kritična.

Čara: Internet ni kriv, bo pa zrcalil vsako našo neumnost Po mnenju pisatelja Aleša Čara temu botruje tudi digitalna sfera, s katero smo dobili povsem nov prostor, ki pa ga ne obvladujemo. "Internet ni kriv, bo pa zrcalil vsako našo neumnost", je poudaril. Meni, da bi morali odpirati ta prostor, predvsem v smislu vzpodbujanja dialoga z mladimi.

Zupanič: Občutek imam, da ima naša družba vse manj občutka za dialog Na pomanjkanje dialoga je opozoril režiser, profesor in predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič. "Občutek imam, da ima naša družba vse manj občutka za dialog," je poudaril. Po njegovem mnenju bi si morali prizadevati, da bi drugega poslušali in poskušali vsaj razumeti, ne pa da vse temelji na konceptu "ali te sprejemam ali pa zavračam".

Boji se, da je ta izključujoči duh prisoten tudi v uporniški drži, ki smo ji zadnje čase priča na protestih. Če bodo skupine delovale izključevalno in ne bodo zmožne dialoga z drugimi, "bomo dobili 80 grupacij, ki bo imela vsaka svoj prav". Polje umetnosti je po Zupaničevem mnenju ostalo eno redkih polij, kjer se je dialog ohranil kot vrednota.

Renkova: Vsi so končali fakulteto, a malokdo kdo na koncu kaj zna Mlada publicistka Manca Renko je bila kritična do svoje generacije, ki je sicer res v težkem položaju, "a hkrati tudi ne zna ničesar zares delati". Zrasla je v dodelanem šolskem sistemu, šla skozi razne preizkuse znanja, kot je matura. "Vsi so končali fakulteto, a malokdo kdo na koncu kaj zna. Tako denimo humanisti ne znajo slovensko," je bila kritična.

Pagonova to označuje za paradoks. Ves sistem, ki je temeljil na povečanju storilnosti, se je znašel z izgubljeno generacijo, ki ne zna delati. Čar je na posvetu, ki ga je moderiral Jani Virk, pozdravil avtorefleksijo Renkove, ki bi sicer lahko šla tudi v kritiko prejšnjih generacij, obenem pa je izpostavil problem, da mladi ne prevzamejo svoje odgovornosti tudi zato, ker živijo pri starših. Zupanič je menil, da to velja le za del mladih, medtem ko si nekateri želijo postaviti na svoje noge, a, kot sliši kot profesor, "s svojimi dejanji svoje usode ne morejo spremeniti". Ob majhnih dohodkih si ne morejo zagotoviti niti eksistence, kaj šele pogojev za ustvarjalnost, je poudaril.