Za odlog rušenja črnih gradenj zaprosilo 200 lastnikov

Inšpektorat je ugodil 182 prošnjam. Izvršljivih sklepov glede rušenja je sicer skoraj 1800.

Namen moratorija na rušenje je bil premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki ga je za leto 2015 napovedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in ki naj bi omogočil legalizacijo določenih neskladnih in nezakonitih gradenj.

Do zdaj odstranjenih 19 objektov Kot so povedali na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor, letos potekajo izvršbe predvsem na objektih, kjer so ogroženi zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti. Do 11. septembra je bilo v začetih izvršilnih postopkih odstranjenih skupno 19 objektov, od tega so jih 12 odstranili lastniki sami, sedem pa inšpekcija.

Po navedbah inšpektorata gradbeni inšpektorji pri inšpekcijskih postopkih in opravljanju upravnih izvršb upoštevajo predvsem javno korist in javni interes. Prednost imajo objekti, kjer so ogroženi zdravje in življenje ljudi ter javna varnost, upoštevajo se tudi vpliv gradnje na okolje, ogrožanje javnih površin, gradnja v varovalnih območjih, zahtevnost objekta, vrsta nadzora in faza gradnje. Večjo prednost imajo tudi objekti, kjer sta odločba in sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočna.

Inšpekcija z 11 tisoč nerešenimi zadevami Gradbena inšpekcija – ta je imela lani za rušenje nedovoljenih gradenj na voljo 235 tisoč evrov (porabila jih je 160 tisoč), letos pa 197 tisoč evrov – ima trenutno okoli 11 tisoč nerešenih zadev, pri čemer je v okoli 3200 primerih izdana inšpekcijska odločba za odstranitev objekta oz. vzpostavitev prejšnjega stanja. Med temi je bil za okoli 2100 zadev uveden izvršilni postopek oz. izdan sklep o dovolitvi izvršbe, od tega je v skoraj 1800 primerih ta sklep izvršljiv.

Inšpektorat je od 27. decembra lani, ko je začela veljati novela, ki je omogočila moratorij, do 27. avgusta letos prejel 209 vlog za odlog izvršbe. V 182 primerih je prošnji ugodil, 22 vlog je zavrnil, pet pa zavrgel.

Novela je omogočila enoletni moratorij na rušenje stanovanjskih stavb, v katerih bivajo ljudje, in gospodarskih stavb, v katerih se neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zavezanec v primeru rušitve izgubil edini vir dohodka oz. bi mu grozila hujša gospodarska škoda ali pa bi bila odločitev inšpekcije razlog za odpuščanje delavcev.

Izvršba se lahko odloži za največ tri leta, če je lastnik objekta dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah. Če je lastnik vložil zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, odlog velja do izdaje gradbenega dovoljenja.

Reševanje težave nedovoljenih gradenj je minister Omerzel načrtoval v sklopu celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki naj bi bila po sklepu odhajajoče vlade na vladi obravnavana novembra letos, sprejem v DZ pa je bil predviden do junija 2015.