Za čebelji pik nevarni tudi vonj po alkoholu, potu in čas pred nevihto

Za čebele velja, da so zelo koristne živali, obstaja pa možnost, da človeka tudi pičijo. »V nevarnosti so predvsem čebelarji, če pri svojem rednem delu ne nosijo zaščitne obleke, saj lahko pri enem pregledu čebelarja piči tudi več kot 10 čebel«, pravi mag. Andreja Kandolf iz Čebelarske zveze Slovenije.

»Dejstvo je, da nas čebele, ki jih srečamo v naravi ne bodo pičile, če jih ne bomo pohodili, stisnili ali kako drugače ogrozili, saj so to pašne čebele, katerih naloga je, da nabirajo medičino, mano, cvetni prah,... Drugače pa je seveda pred čebelnjakom. Tam so na delu stražarke, katerih naloga je, da obvarujejo panj, v katerem je njihova hrana in mlada zalega, pred vsiljivci. Zato se ljudje brez spremstva čebelarja naj nikar ne približujejo čebelnjakom »še pojasnjuje Andreja Kandolf.

Ne hodimo bosi po cvetoči travi

Kot še pravi naša sogovornica, do pikov seveda najpogosteje prihaja med čebelarsko sezono. Zato se čebelnjakom velja izogibati , lahko pa jih obiščemo v spremstvu čebelarja, pri čemer moramo nositi vsaj zaščitni klobuk, da si zaščitimo glavo, saj se človek, če ga čebela piči okrog ust, lahko zaduši.

Poleg tega, da se brez potrebe ne približujemo čebelnjakom, velja še upoštevati, da ne hodimo bosi po cvetoči travi. »Čebele sicer raje pičijo tudi človeka, ki diši po alkoholu ali potu, pa tudi pred nevihto«, poudarja Andreja Kandolf.

Nevarnost čebeljega pika za alergike

Večina ljudi zaradi pikov žuželk iz reda kožekrilcev (čebel, os, sršenov in čmrljev) nima večjih težav, čeprav so ti vedno nekoliko boleči. Zaradi neposrednega delovanja strupa se na mestu pika pojavita srbeča rdečica in oteklina s premerom nekaj centimetrov, vendar po nekaj urah izgineta. Izjemoma se pojavi obsežnejša oteklina.

V nekaterih primerih pa je čebelji strup za človeka nevaren, saj je v najhujših primerih, če ni hitre pomoči, lahko usoden že pik ene same čebele. Alergijske reakcije se praviloma pojavijo kmalu po piku, lahko že v nekaj minutah, po navadi pa prej kot v eni uri.

Ena do dve alergijski reakciji s smrtnim izidom

Kot je povedala asist. dr. Mihaela Zidarn, specialistka interne medicine in pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik na leto zaradi suma alergij za pik kožekrilcev obravnavajo okrog 400 ljudi.

Na naše vprašanje ali je v zadnjih letih zaradi hude alergijske reakcije ob piku čebele (ali pika kakšne druge žuželke iz reda kožekrilcev) morda kakšna oseba tudi umrla pa je Zidarnova povedala, da teh podatkov nimajo, saj kolikor ji je znano, teh podatkov v Sloveniji nihče sistematično ne zbira. Glede na podatke iz tujine, tako Zidarnova, pa bi pričakovali, da sta možni 1 do 2 alergijski reakciji s smrtnim izidom na leto.

Ob tem še dodajmo, da je na spletni strani klinike na Golniku zelo natančno pojasnjeno,kakšne so lahko preobčutljivostne reakcije in zapleti ob piku čebel in drugih žuželk pri ljudeh in kako poteka zdravljenje.

Set prve pomoči ob čebeljem piku

Za primere hudih alergijskih reakcij ob pikih čebel si na Čebelarski zvezi Slovenije prizadevajo za pripravo oziroma legalizacijo nekakšnega preventivnega seta prve pomoči.

»Kaj na bi set vseboval mora povedati zdravniška stroka, vsekakor bi s tem setom radi preprečili, najhujše reakcije. V setu bi morala biti takšna zdravila, ki bi jih čebelar lahko dal tistemu, ki bi ga čebela pičila, tako da bi reakcijo upočasnilo in bi pravočasno prišli do ustrezne zdravniške pomoči. Set bi moral imeti vsak čebelar v čebelnjaku, koristen bi pa bil seveda za vse zainteresirane. Set bi moral biti na voljo v lekarnah, lahko je plačljiv, seveda pa morajo biti zraven navodila, kako in kdaj ga uporabiti , je še povedala Andreja Kandolf s Čebelarske zveze Slovenije.

Sestavo seta prve pomoči ob čebeljih pikih in njegovo uporabo naj bi po predlogu čebelarske zveze potrdile ustrezne strokovne institucije, kot sta ministrstvi za zdravje ter kmetijstvo in okolje, zdravniška in lekarniška zbornica UKC Ljubljana in Klinika Golnik, na katero so tudi naslovili svojo pobudo na Čebelarski zvezi Slovenije.

Na naše vprašanje, zakaj s strani omenjenih institucij še niso dobili oprijemljivega odziva in zakaj se ta pobuda še ni uresničila, Kandolfova pravi, da po njenem ne bi smelo iti za kakšne posebne zadržke, bolj za pomanjkanje idej in načinov pri iskanju poti na kakšen način to urediti.

Na potezi ministrstvo za zdravje?

Iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so nam sporočili, da njihova ustanova niti ministstrstvo za kmetijstvo in okolje nima pristojnosti legalizirati takšne sete in da je zadeva povsem v pristojnosti ministrstva za zdravje.

Na ministrstvu za zdravje so nam povedali, da so dopis na to temo iz Čebelarske zveze Slovenije prejeli v februarju in ga posredovali na Kliniko Golnik, kjer so pripravili strokovne podlage za obravnavo te problematike.

Set za samopomoč že zdaj osebam, ki so občutile preobčutljivostno reakcijo

Kot pa nam je še pojasnila dr. Mihaela Zidarn iz klinike na Golniku sicer že zdaj set za samopomoč predpišejo vsem osebam, ki so kdaj doživele preobčutljivostno reakcijo. Kot pravi, jih pri tem opremijo različno, glede na težo reakcije. Sicer pa meni, da opremljenost zdravih ljudi, ki niso nikoli imeli težav po piku, ne bi prinesla kakšne koristi.