V proračunskih akrobacijah so v zadnjih petih letih slovenska znanost in razvoj ter visoko šolstvo ob vsakem posegu vztrajno izgubljali obsežen del sredstev. Posledice pa bodo spet čutili mladi.
Proračun je na področju raziskovanja in inovacij leta 2014 znašal le še 66 odstotkov tistega iz leta 2010, po zadnjem predlogu proračuna za leto 2015 pa bo ta delež pristal skoraj na polovici.
Sistematično uničevanje lastnega znanja
"Znanost izgublja že pet zaporedoma in če bomo sledili trendu preteklih let, bomo počasi stopili v nerazvitost. Gre za sistematično uničevanje lastnega znanja, kar je skrajno neodgovorno in v novejši zgodovini nevideno, narod pa vodi v suženjstvo," so proti zategovanju pasu protestirali na okrogli mizi na Institutu Jožef Stefan. Vsi sogovorniki najpomembnejših izobraževalnih in raziskovalnih institucij v državi so si bili enotni, da politiki govorijo drugače, kot pa kažejo s svojimi dejanji, in da čeprav si Slovenija želi postati družba znanja ter da bi radi znanost in raziskave umestili kot temelj slovenskega ekonomskega in družbenega razvoja, politiki pri vsakih proračunih delajo rez ravno na tem področju.
Je en nogometaš dovolj za razvoj države?
Jadran Štefančič, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in predstojnik Instituta Jožef Stefan, je nazorno pokazal, kako brutalno malo damo za raziskave in razvoj: "Za leto 2015 je namenjenih 130 milijonov evrov. V Sloveniji smo dali do zdaj za raziskave in razvoj približno eno kavo na teden na prebivalca, zdaj s tem denarjem ene kave na prebivalca ne moreš niti približno kupiti. Kapučino pa nam je popolnoma nedosegljiv. Toliko stane 1,5 nogometaša v španski ligi letno. In če Slovenija misli, da bo z enim nogometašem prve lige naredila tehnološki preboj in prišla v sam vrh razvitih družb, se presneto moti." In ker se vedno zelo radi primerjamo z drugimi državami: v Franciji istemu resorju namenijo 3,5 milijarde evrov za 33 milijonov Francozov.
Seveda te premike zmanjševanja denarja najbolj občutijo mladi, ki jih nestimulativno okolje lahko sili v iskanje službe v tujini. Mlade v tujini vabijo s štipendijami za tuje študente, v Sloveniji črpajo intelekt, nam pa bodo ostala nizko plačana dela.
Mladi tekmovalci iz tehniških znanj ostajajo v tujini
Beg možganov v tujino je v intervjuju za našo spletno stran pred časom potrdila tudi Mija Kordež, vodja projektov na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, ki že številna leta spremlja mlade raziskovalce na šolskih in srednješolskih tekmovanjih iz fizike, kemije, logike. "Prizadevamo si za to, da bi kader, v katerega vlagamo, zadržali pri nas. Na nek način poskušamo dobiti nazaj nekaj njihovega znanja. Radi jih vključujemo v strokovne komisije in v pripravo različnih nalog. A žal se jih veliko razgubi po svetu," je povedala in poudarila, da drugje po svetu nagrajence z različnih olimpijad iz tehniških znanj jemljejo zelo resno, "te tekmovalce pograbijo, pri nas pa to ni toliko pomembno".
V Sloveniji znanje nima svojega mesta, ni vpleteno ne v državne institucije in ne v gospodarstvo. A morali bi se zavedati, da je znanost prisotna vsepovsod, pri gradnji športnih dvoran in gradnji avtocest. In če ne bomo imeli domače intelektualne sile, jo bomo lahko iskali v tujini oziroma bomo doma delali povprečne stvari.
Hujšanje v možgane
Resor za znanost obsega le manjši delež državnega proračuna, zato tukaj privarčevani denar celotni državi ne bo prinesel ničesar velikega, le znak je za bodoče intelektualce, koliko je njihovo zanje vredno. "To je podobno, kot če bi rekli, da bomo začeli hujšati, a najprej si bomo odstranili možgane."