"Vsi županovi mostovi so nas stali že 30 mio evrov"

Dvonivojski Fabianijev most pri Cukrarni, ki bo povezoval Njegoševo in Roško cesto ter tako sklenil notranji cestni obroč v Ljubljani, je v svojem urbanističnem načrtu za Ljubljano že leta 1895 predvidel arhitekt Maks Fabiani, po katerem se most tudi imenuje. Javni natečaj za izbiro rešitev novega mostu preko Ljubljanice je bil izveden leta 1996, v času županovanja Dimitrija Rupla. Arhitekt mostu Jurij Kobe si je že takrat zamislil, da bo ta sestavljen iz dveh nivojev - zgornjega za motorni promet ter spodnjega za pešce in kolesarje. 150 metrov dolg most, ki je prav zaradi dvonivojskosti tarča številnih kritik, je tudi zato eden najdražjih investicijskih projektov ljubljanske občine, saj so zanj odšteli 16,5 milijona evrov.

Kucler Dolinarjeva: V mandatu Jankovića se projektov držijo le "super visoke cene" Ljubljanska mestna svetnica NSi Mojca Kucler Dolinar je mnenja, da je skrajni čas, da je bil ljubljanski cestni obroč sklenjen. "Škoda pa je, da vsaj enkrat ne moremo reči, da gre za 'super' projekt. V mandatu Jankovića se projektov držijo le 'super visoke cene', ki jih plačujemo Ljubljančani," je poudarila in dodala, da ima ta most veliko skupnega z Mesarskim mostom in sicer: »neprijaznost do kolesarjev in pešcev, kar je v nasprotju z vsemi sodobnimi trendi v prometu".

Kucler Dolinarjeva je še povedala, da so v svetniškem klubu NSi, civilni iniciativi in tudi v kolesarski mreži ves čas na to tudi opozarjali, kljub temu pa se je župan do vseh obnašal ignorantsko. Ob tem je dodala, da se bodo kolesarji in pešci s tem problemov soočali še desetletja in da je glede dvonivojskosti že nekaj časa jasno, da pešci, posebej ponoči, neradi uporabljajo podhode oziroma nižje nivoje. "Zgrožena pa sem tudi nad izjavami, ki jih je župan izrekel enemu od Ljubljančanov ob odprtju in o katerih smo lahko brali v pismih bralcev," je zaključila Kucler Dolinarjeva. Eden od občanov naj bi namreč po poročanju pozareport.si dan pred otvoritvijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića opozoril na nevarnost na mostu, nakar naj bi mu župan odvrnil "pa naj pade in se ubije".

Anže Logar: Ali se gospodje ne vozijo s kolesom? Anže Logar iz svetniške skupine SDS pa je za naš medij dejal, da je most z vidika sodobne prometne ureditve dobrodošel in da upa, da bodo postavitvi mostu sledili ukrepi za posodobitev zastarele prometne sheme v prestolnici. Glede pomanjkljivosti pa pravi, da si je arhitekt privoščil nesprejemljivo, celo nevarno kombinacijo stopnišča za pešce in stopnic za sedenje brez vidne razmejitve. "To bo zavoljo zagotavljanja varnosti zagotovo treba popraviti. Iskreno upam, da se bo to zgodilo nemudoma in še preden bi se Jankovićeva neprimerna opazka, češ 'Pa naj pade in se ubije' , ki jo je izrekel mimoidočemu na otvoritvi, uresničila." Logar se strinja z ostalima sogovornikoma, da je težava tudi dvonadstropnost. "Ali se gospodje ne vozijo s kolesom? Zdaj naj se samo še županovi redarji postavijo na most in globijo kolesarje, ki bodo vozili tako, kot bi bilo normalno - torej po cestni trasi."

Cena za projekt se mu zdi sprejemljiva, če bo posledica tega mostu popolna prenova prometne politike, ki bo s kombiniranim javnim transportom umaknila osebni promet iz središča mesta, delež uporabe javnega prevoza pa dvignila na raven, primerljivo evropski. "Če pa je njegova postavitev namenjena zgolj še eni, tokrat že deveti 'cesti' preko Ljubljanice, potem je zagotovo previsoka. Nenazadnje, vsi županovi mostovi so nas stali že 30 mio evrov," poudarja mestni svetnik. Logar sicer upa, da je most trden in da so vsaj tokrat podizvajalci poplačani v celoti.

Jazbinšek: Most ima pomanjkljivosti, ki pa se jih da popraviti Most preko Ljubljanice in podaljšanje Njegoševe ceste med Roško in Zaloško cesto naj bi ljubljansko občino stala 16,5 milijona evrov. Za mestnega svetnika Zelenih Slovenije Miho Jazbinška ta cena ni sprejemljiva, še manj pa je sprejemljivo to, da ni bil most zgrajen že v prvem županovem mandatu. Pri gradnji mostu je sicer prihajalo do številnih zapletov z gradbenim dovoljenjem, kar pa gradnje same ni ustavilo. Mestni svetnik poudarja, da kar se tiče njegovih iniciativ, "so bile 'prošnje' v administrativnem jeziku, naj se vendar kolesarju in invalidu omogoči sestop s Poljanske na spodnji most, kar so očitno morali narediti s klančino zadnji dan iz naslova tehničnega pregleda (Še danes pa imajo pešec, invalid in kolesar za sestop z Zaloške skupaj na voljo 80 cm širine)."

Jazbinšek sicer meni, da ima Ljubljana z dokončanjem mostu končno dva obroča, zunanjega avtocestnega in notranjega Fabianijevega, da pa v mestni prometni strategiji predstoji dograditi še vmesnega. Most ima po njegovem mnenju tudi pomanjkljivosti, ki pa se jih da v bodoče popraviti. "Projektant arhitekt Jure Kobe je sam poimenoval zgornji most za 'nadvoz', češ da na nadvozih ni mesta kolesarjem. Ker je ta mestu odtujeni 'nadvoz' nelogično štiripasoven med tripasovno Roško in dvopasovno Njegoševo, bi bilo idealno en avtomobilski pas nameniti dvema kolesarskima hodnikoma ..."

Dodaja še, da sta bila v prostorskem načrtu dva pasova rumena in da se bo morala protipravnost zgrajenega 'nadvoza' odpraviti v okviru pasov za javni in skupinski promet, česar bo v bodoče obvezno deležen Fabianijev ring. "Spodnji most pa je postal s Poljanske dostopen s klančino za invalide in kolesarje šele dan po otvoritvi (na dan otvoritve je bil asfalt še vroč, znak za obvezno kolesarsko smer po klančini pa je provizoričen še danes), tako da imamo tam na kupu kolesarsko stezo do dvigala, po kateri se ne sme voziti, in vzporedno klančino v 'ruralni' krajini. Tam, kjer pa je v prostorskem načrtu zahtevana klančina 6 odstotkov kot trajna rešitev (med Severjevo garažo in 'nadvozom') pa je neizrabljen in neurejen prostor."