Vse nared za prvo katoliško osnovno šolo

Za ravnatelja OŠ Prule Dušana Merca pa je ustanovitev katoliške šole neke vrste "nezaupnica državi". V Sloveniji sicer že delujejo štiri katoliške gimnazije, starši pa so po besedah Rugljeve začutili potrebo po ustanovitvi osnovnošolske ustanove na enakih temeljih, "saj je z vzgojnega vidika do gimnazije lahko že veliko zamujenega". Ljubljanska nadškofija je pobudo vzela za svojo. Najprej se je konstituiral pripravljalni odbor, ki je oblikoval program devetletne osnovne šole. Program je julija 2007 potrdila tudi država, s čimer je postal javno veljavni program, ki ga država financira v višini 85 odstotkov. Ostalih 15 odstotkov bo zagotovila nadškofija, ki bo poskrbela tudi za infrastrukturo. Starši bodo tako kot v državnih šolah plačevali le nadstandard. V primeru, da bi starši ne zmogli plačevati, pa obstaja sklad za pomoč družinam. "Držimo se načela ustanovitelja zavoda škofa Jegliča, ki se je odločil, da nihče ne sme ostati zunaj šole zato, ker si tega ne bi mogel privoščiti," razlaga Rugljeva.

Vpišejo se lahko otroci iz vse Slovenije

Ljubljanska nadškofija je OŠ, ki je dobila ime po lani preminulem upokojenem ljubljanskem nadškofu Šuštarju, kot peto enoto v okviru Zavoda sv. Stanislava uradno ustanovila 1. septembra 2007, od takrat pa so stekle temeljite priprave, pravi ravnateljica. Tako so že tudi izbrali učiteljski kader za prvo triletje. S 1. septembrom pa bodo začeli s poukom. Sprva bodo v okviru šole Alojzija Šuštarja delovala dva prva, en drugi in en tretji razred.

Posebnost katoliške OŠ je verski pouk kot obvezni predmet. Tudi sicer bo šola v znamenju krščanskih vrednot in praks. Šolsko leto bodo začeli in zaključili z mašo, posebej bodo obeleževali cerkvene praznike.

Za razliko od ostalih OŠ nimajo šolskega okoliša, kar pomeni, da se lahko vpišejo otroci iz vse Slovenije. Zanimanje so izrazili pretežno starši iz Ljubljane in širše okolice, interes pa je spodbuden, kot je lanskega decembra pokazal tudi informativni dan za starše in otroke. O konkretnih številkah bo mogoče govoriti februarja, ko bo potekal vpis, pojasnjuje Rugljeva.

Šolali bodo tudi starše

Šola bo predvidoma prvi dve šolski leti gostovala v prostorih škofijske gimnazije, v načrtu pa je zidava nove šole v neposredni bližini zavoda. Poleg možnosti jutranjega varstva bodo lahko učenci v prostorih zavoda opravljali tudi vrsto drugih interesnih dejavnosti, kar bo delno razbremenilo starše.

Vzgojni vidik bodo na šoli razvijali v sodelovanju s starši, ki bodo lahko obiskovali tudi šolo za starše. Prav tako bodo poleg športnih, kulturnih in podobnih dni pripravili tudi družinske dneve, ki se bodo v zadnjem triletju razvili v dneve duhovnosti po zgledu tistih, ki jih pripravlja škofijska gimnazija.

Čeprav ne gre za absolutno novost v Sloveniji, pa velja omeniti izbirni predmet latinščino za zadnje triletje. "Mislim, da je latinščina poleg same tradicije in kulturne preteklosti zelo uporabna, ker olajša učenje ostalih jezikov," pravi Rugljeva.

Učili se bodo latinščine, zamenjati žarnico, zašiti gumb...

Čeprav ne gre za absolutno novost v Sloveniji, pa velja omeniti izbirni predmet latinščino za zadnje triletje. "Mislim, da je latinščina poleg same tradicije in kulturne preteklosti zelo uporabna, ker olajša učenje ostalih jezikov," pravi Rugljeva.

"Današnji otroci potrebujejo šolo, ki jim bo ponudila novo izkušnjo z naravo, ki je mnogi nimajo priložnosti dobiti v svojem domačem okolju, zato bomo učencem ponudili veliko gibanja in učenja na prostem," enega od poudarkov nove šole zagovarja Rugljeva.

Med posebnostmi šole Alojzija Šuštarja bo tudi nov predmet praktikum v zadnjem triletju, ki bo dajal večji poudarek praktičnim znanjem. "Rekli smo, da mora šola otroke naučiti ne samo teoretičnega znanja, ampak tudi, da bodo znali zamenjati žarnico ali zašiti gumb," odločitev utemeljuje ravnateljica. Glasba ima v Zavodu posebno mesto in tudi v OŠ bo veliko pozornosti posvečeno umetniškim dejavnostim, ki so pomembne tudi z vzgojnega vidika.

Merc ne vidi bistvenih koristi

Na direktoratu za vrtce in osnovno šolo, ki deluje v okviru ministrstva za šolstvo in šport, menijo, da so v sedanji devetletki vse teoretične možnosti za več praktičnih znanj na voljo, "le da jih nekatere šole bolj prakticirajo, druge manj". Če pa bo obstoj katoliške devetletke "zbudil" še tiste manj dejavne javne šole, bo to v dobrobit vsega slovenskega šolstva, najbolj pa javnega, so prepričani.

Prav tako obstaja možnost sodelovanja med šolskimi institucijami in novo osnovno šolo. "Dobrodošle bi bile medsebojne hospitacije učiteljev in posveti, s tem prenašanje elementov dobre prakse," so pojasnili na direktoratu, kjer poudarjajo, da so šole avtonomne in se po lastni presoji odločajo za sodelovanje z lokalnim okoljem in partnerstvo z različnimi institucijami.

Ravnatelj OŠ Prule in pisatelj Dušan Merc meni, da je odločitev o ustanovitvi katoliške osnovne šole povsem legitimna, čeprav v tem ne vidi bistvenih koristi. Z vzgojnega vidika gre namreč za isti civilizacijski krog državnih šol, kjer "morajo vrednote biti pravzaprav identične". Zato je Merc začuden, "da cerkvene oblasti ne verjamejo v državo, v kateri živijo, da je državna šola popolnoma normalna šola". Zanj je tako dejanje ljubljanske nadškofije nekakšna "nezaupnica državi".

"Starši teh otrok so ravno tako davčni zavezanci kot vsi ostali"

Merc sicer meni, da bi bilo pošteno program takšne šole financirati stoodstotno. Sedanja ureditev financiranja programov zasebnih šol je po njegovem plod določenih ideoloških zavor. "Starši teh otrok so ravno tako davčni zavezanci kot vsi ostali," Merc nasprotuje "segregaciji" otrok in staršev.

Sicer je ravnatelj prepričan, da se bo tudi katoliška osnovna šola postopno prilagodila okolju in postala podobna državnim. Ustanovitev še ene šole v ljubljanskem okolišu po njegovem mnenju ne predstavlja grožnje dodatne konkurence, ki je že tako ali tako "kruta in pogosto nepoštena".

V določenih vprašanjih se glede na verske vsebine utegne v katoliški šoli pojaviti dogmatizem na naravoslovnem področju, kar Merca rahlo skrbi. Po drugi strani pa kot modro označuje odločitev, da v novi šoli dajo večji poudarek praktičnim vsebinam, saj je javna šola po njegovem "postala intelektualistična in zato vzgojno precej neuspešna". Zato pa Merc ne vidi v pouku latinščine bistvene prednosti, saj bo koristila predvsem nadarjenim otrokom.