Vodstvo SD soglasno podprlo Pahorja za nov mandat predsednika

Kot je po posvetu povedal predsednik SD in premier Borut Pahor, je za vnovično kandidaturo za vodjo stranke dobil soglasno podporo. Odločili so se tudi, da bodo povečali število strankinih podpredsednikov z dveh na tri ali štiri. Imenovali pa naj bi tudi namestnika predsednika stranke. Na naslednji klavzuri SD prihodnji mesec bodo tako govorili o pripravah na kongres, o podpredsednikih stranke in nosilcu liste za evropske volitve. "Stvari smo postavili dobro in uspešno" Na posvetu neformalne narave pa je bilo govora predvsem o vprašanjih konsolidacije stranke in vlade, v kateri je SD prvič v zgodovini prevzela vodilno vlogo. Po Pahorjevih besedah so stvari "postavili dobro in uspešno", sicer ne brez napak in odprtih vprašanj za prihodnje obdobje. Sedaj po 60 dneh, ko so bili absolutno osredotočeni na konsolidacijo vlade, pa se kot premier in predsednik SD lahko odpravi med ljudi, da sliši njihove pohvale in kritike.

Pahor je dejal, da je "ponosen in počaščen, da je sicer neformalen, a najpomembnejši zbir ljudi v stranki enoglasno potrdil" njegovo kandidaturo za vnovičen mandat predsednika SD, ki jih vodi dobrih 11 let. Pri čemer je opozoril, da ta odločitev ni brez tveganja, saj je jasno povedal, da na prvo mesto postavlja svojo vlogo in odgovornost predsednika vlade.

Pahor: Prišlo bo do padca podpore SD Na vprašanji, ali bo prišlo do padca popularnosti SD, Pahor odgovarja pritrdilno. "Vse to bo neizogibna žrtev reguliranja krize, ki ga bom kot predsednik vlade in SD vodil," ugotavlja. Tako predvideva, da bodo verjetno šli skozi "nehvaležna obdobja, morda tudi s slabšim rezultatom na evropskih volitvah, morda tudi s padcem podpore v javnem mnenju".

Pri tem je poudaril, da so mandat prevzeli v prvem valu finančne in gospodarske negotovosti, kar je mogoče primerljivo samo z mandatom Demosa. Finančna kriza je zanj priložnost, da Slovenija po koncu mandata postane bolj konkurenčna in bolj solidarna država. Kot pravi, pa je potrebno, če želimo krizo uspešno premagati, najprej okrepiti zaupanje v institucije sistema in zlasti zaupanje v ravnanje vlade. "Le če bodo ljudje vedeli, da se vlada odloča za ravnanja, ki so v skupno dobro, imamo možnosti, da lahko reguliramo zelo zahtevne konflikte, ki se bodo porodili v tem letu," je poudaril Pahor. Pričakuje, da bo njegovo delo pospremljeno s kritikami in dvomi, a to je sestavni del začetka vsakega mandata.

Pahor ne vidi razloga, da bi direktorji javnih zavodov dobivali bistveno višjo plačo kot premier Prepričan je, da se noben varčevalni ukrep ne bi posrečil, če politiki ne bi najprej "pometli pred svojim pragom". "Naj se zdijo znižanja plač in ugodnosti, ki so povezane z reprezentanco, še tako simbolne narave, če tega ne bi storili, bi se vsi, na katere bi se politika obračala, češ da morajo do neke mere razumeti finančne in gospodarske okoliščine, sklicevali na to, da moramo najprej pomesti pri sebi," je dodal. Sam se bo zavzel, da bi za vse določili limit, do katerega bi se plačevala reprezentanca. Med drugim je dejal še, da ne vidi razloga, da bi direktorji javnih zavodov dobivali bistveno višjo plačo kot predsednik vlade. Po njegovih besedah bi morala biti plača premiera nek kriterij, ki predstavlja vrh nagrad za tiste, ki delajo v imenu javnega interesa.

O pobudi SDS za podpis sporazuma partnerstva za razvoj oz. "partnerstva 2+10" Pahor pravi, da se mu zdi naslov "posrečen", saj ta številka verjetno ilustrira zavedanje slovenske politike, da bosta dve leti "izredno zahtevni in kritični" in da "moramo v teh dveh letih praktično in aktualno premagovati socialne, gospodarske in druge težave, hkrati pa to delati tako, da bomo za naslednjih deset let postavili nov razvojni zagon Slovenije".

"Ukvarjanje s pikami in vejicami ni bistveno" Predlog SDS je temeljito pregledal in pravi, da je napisan precej po vzoru dokumenta Partnerstva za razvoj v prejšnjem mandatu, ki so ga takrat sestavili skupaj. Kot je dejal, je tudi sam pripravil nek osnutek in sta si oba dokumenta v bistvu sorodna: predmet pospešenih usklajevanj med koalicijo in opozicijo je zlasti krizno upravljanje. "Ukvarjanje s pikami in vejicami ni bistveno, če so v dokumentu zapisane bistvene stvari," pravi Pahor, ki se bo zavzel, da bi sporazum podpisali čim prej. Sicer načrtuje, da bi se s predsednikom SDS Janezom Janšo slišala prihodnji teden. V zvezi s kadrovsko politiko Pahor predsednikom nadzornih svetov sporoča, "da če bodo s katere koli strani dobili namig, da morajo ravnati tako ali drugače, da bi ugajali njemu ali vladi, je ta namig lažen".

Kdorkoli v njegovem imenu ali imenu vlade "nepooblaščeno govori o tem, da morajo nadzorniki ali člani uprav sprejeti tako ali drugačno odločitev, češ da jim je to prek njih naročeno z moje strani, naj vedo, da to ni res. In tistega, ki prihaja s takim mandatom, naj prijavijo pristojnim oblastem, ker jih zavaja," je poudaril. Ob tem je povedal, da se za prihodnjo sejo pripravljajo sklepi, povezani z delom nadzornih svetov in uprav (sejnine, odpravnine, ipd.).Komentiral je tudi števec kadrovskih zamenjav na strani SDS. "Mislim, da je prav, da števec teče, a mora kazati pravi čas. Zdaj ga ne," je dejal.

Pogodbe s članom SDV, ki je aretirala Janšo, ne bo Povedal je še, da mu je finančni minister Franc Križanič dal jasna zagotovila, da pogodbe o sodelovanju s podjetnikom Draganom Isajlovićem - ta je bil po poročanju medijev član skupine nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki je leta 1988 aretirala Janeza Janšo in Davida Tasiča - ne bo. Pojasnil je, da je Križaniča to vprašal potem, ko je bil o sodelovanju seznanjen iz časopisnih zapisov.

"V preteklosti imamo nekaj temnih senc, ki se jih ne smemo bati raziskovati" Glede Študijskega centra za narodno spravo pa je pojasnil, da je eno zakonska plat zgodbe oz. vprašanje, ali je center ustanovljen na zakonit način. "Če je pravosodni minister in njegova pravna služba odprla to vprašanje, potem mora dati tudi odgovor, ali je ustanovljen na zakonit način ali ne, in tako tudi ravnati" je dejal. Ob tem je poudaril, da center za spravo poznajo vse bivše komunistične države in ni nobenih razlogov, da bi tak center Slovenija ukinila. "V preteklosti imamo nekaj temnih senc, ki se jih ne smemo bati raziskovati," je še dodal, politika pa se mora po njegovih besedah potruditi, da teh stvari ne izkorišča v dnevne namene.