Hude težave v nekaterih krajih: pojavljajo se smrad in črevesna obolenja #video

20.01 Vlada iz blagovnih rezerv sprostila skoraj štiri tisoč parov škornjev

Vlada je iz državnih blagovnih rezerv v uporabo sprostila 3.916 parov škornjev v vrednosti dobrih 141 tisoč evrov, ki bodo namenjeni reševanju poplavljenih območij. Predlog za sprostitev zalog škornjev je podala uprava za zaščito in reševanje, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo.

Vlada se je za sprostitev zalog škornjev iz blagovnih rezerv odločila na podlagi 9. člena zakona o blagovnih rezervah, ki to veleva, kadar je to nujno za ureditev preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih nesrečah in v vojni.

19.00 Na poplavljenih območjih zaznali prva črevesna obolenja

Po poročanju časopisa Delo so v dispečerskem centru za zdravstvo danes prejeli klice s poplavljenih območij zaradi pojava črevesnih obolenj. Gre za večje število ljudi s črevesnimi obolenji, je povedal vodja dispečerske službe zdravstva Andrej Fink, ki je tudi član operativne skupine na ministrstvu za zdravje za obvladovanje poplav. 

"Četudi gre zdaj le za drisko in bruhanje, ne pa še za kakšna hujša obolenja, je treba poiskati pomoč. Če so težave obilne in dolgotrajne, lahko pripeljejo do resnih zdravstvenih stanj, kot je dehidracija. Prebivalci na poplavljenih območjih nimajo dostopa do vsega, kar je v civiliziranem svetu normalno, zato naj poiščejo zdravniško pomoč. Črevesna obolenja lahko zajamejo večje število ljudi," je pojasnil. 

Opozoril je tudi na vodo iz pip: "Kljub temu da iz pip teče na videz čista voda, ta voda na poplavljenih območjih ni pitna niti ni uporabna za umivanje. Obvezno si je treba razkuževati roke. Nekateri si umivajo roke v potoku, v hudourniku, a to ni ustrezno, saj so v potokih zdaj fekalije."

Po njegovih besedah se bodo v kratkem najverjetneje pojavile tudi zdravstvene težave zaradi pokvarjene hrane in psihološke stiske. 

Kako nedavne poplave dojemajo otroci in kako jim pri tem pomagati, poglejte v spodnjem prispevku: 

18.53 Radijski delavci zbrali skoraj dva milijona evrov sredstev za pomoč žrtvam poplav

Slovenske radijske postaje so v donacijski akciji Eno srce, Ena Slovenija zbrale 1.914.746 evrov sredstev za pomoč žrtvam poplav, so iz Radia 1 sporočili na njihovem Facebook profilu. Poleg Radia 1 so v donacijski akciji sodelovali Radio 1 80ta, Radio Antena, Radio Bob, Radio Kranj, Radio Triglav, Radio Robin in Radio Maxi.

Maratonsko oddajanje radijskega programa je potekalo od 6. do 18. ure, radijskih voditeljem pa so se v studiu pridružili številni gostje.

18.32 V obljubljanskih občinah po ujmah izziv predstavljajo gore odpadkov

V obljubljanskih občinah Medvode, Mengeš in Polhov Gradec po ujmah prehajajo v fazo sanacije. Večinoma so zagotovili dostopnost do posameznih zaselkov, trudijo se z vzpostavitvijo prevoznosti cest. Iščejo tudi nadomestne namestitve za prebivalce, največjo težavo trenutno predstavlja odvoz nakopičenih odpadkov, poudarjajo župani.

V Medvodah se zaključuje faza intervencije in pričenja faza sanacije, je dejal župan občine Medvode Nejc Smole. Trenutno se najbolj ukvarjajo z odvažanjem odpadkov. V torek so komunalno mehanizacijo na pomoč poslale obalne občine, danes se je odzvalo podjetje Dinos, kočevska komunala, tudi iz podjetja Slovenski državni gozdovi. "Njim gre zahvala, da smo pravzaprav lahko resno začeli s čiščenjem ulic, ki so danes polne kosovnih odpadkov. Ker je vreme vse toplejše, se že pojavlja smrad in to seveda ne vpliva najboljše na moralo ljudi," je dejal župan.

Kam odpeljati ogromne količine nakopičenih odpadkov oz. v poplavah uničenih stvari, predstavlja ogromen izziv tudi občini Mengeš. Pomoč pri odvažanju odpadkov je že v nedeljo popoldne ponudila Mestna občina Ljubljana, te zdaj vozijo na deponijo Barje v Ljubljani.

Škoda bo ogromna tudi v občini Polhov Gradec, kjer so šele danes uspeli priti do vseh objektov in vzpostaviti komunikacijo. "Dostopnost, tudi do hrane in vode, smo zdaj zagotovili," je župan občine Dobrova - Polhov Gradec Jure Dolinar. Do Hruševega, kjer živi 100 krajanov, je namreč neprehoden most. Zasilno so vzpostavili lesenega, zaprosili pa so tudi za začasni vojaški most. Drugod po občini urejajo varne dostope in infrastrukturo. Groba ocena škode na poškodovanih cestah in mostovih se giblje okrog 30 milijonov evrov, pravi župan.

Kam z odpadnim materialom po sanaciji, poglejte v spodnjem prispevku:

17.50 Na Škofjeloškem prioriteta izboljšanje prevoznosti in sanacija plazov

Na Škofjeloškem se tudi danes nadaljuje odpravljanje posledic petkove ujme. Vsi zaselki so že vsaj pogojno dostopni, nadaljujejo pa se zemeljska in gradbena dela za izboljšanje prevoznosti poškodovanih cest. Hkrati poteka evidentiranje najbolj nevarnih plazov, da bi se začela njihova sanacija. Steklo pa je tudi čiščenje vodotokov.

Kot je za STA povedal škofjeloški župan Tine Radinja, se tudi danes nadaljujejo podobne aktivnosti kot v torek. Na najbolj prizadetih območjih se še vedno odvija ogromno zemeljskih in gradbenih del, da bi se zagotovila kar najboljša dostopnost do teh krajev. "Mnoga območja so na srečo prevozna, ampak je ta prevoznost zelo pogojna, ponekod samo z visokimi vozili na štirikolesni pogon," je pojasnil.

Tako še vedno poteka oskrbovanje prebivalcev težje dostopnih območij, ki sami ne morejo do trgovine ali k zdravniku. Zagotavlja se tudi nujna oskrba z električno energijo in vodo, kjer elektro in vodovodno omrežje še nista v celoti sanirana. Komunala Škofja Loka se trudi izvesti tudi vse nujne ukrepe, da se odpravi ukrep prekuhavanja vode na območju občine.

"Spopadamo se z realnostjo posledic te katastrofe, katerih razsežnosti se vsako jutro na novo odkrivajo," je izpostavil župan in pojasnil, da se kaže res veliko število zemeljskih plazov. Te s pomočjo geologov popisujejo in preiskujejo, da bi lahko tiste najbolj nevarne, ki ogrožajo življenja, objekte in ceste, čim prej sanirali. "Gradbena mehanizacija prihaja na pomoč z vseh koncev Slovenije," je povedal župan, ki je vesel tudi pomoči številnih prostovoljcev, ki pomagajo velikemu številu različnih strokovnih služb. "Če imate potrebo, da pridejo pomagati tudi vam, to sporočite. Prav tako nas obvestite, če ste opazili, da pomoč potrebujejo vaši sokrajani in sokrajanke," občane pozivajo na občini.

Medtem ko v poplavljenih objektih poteka čiščenje, je po županovih besedah kar veliko ljudi, ki se še ne morejo vrniti domov. Večinoma bivajo pri sorodnikih, nekatere pa so namestili v občinska stanovanja. "Civilna zaščita na celotnem območju občine usklajuje čiščenje prostorov, koordinacijo prostovoljcev, odvoze odpadkov, delo gradbene mehanizacije in zaščito vodotokov, kjer se nadaljuje spodjedanje in so ogrožene hiše," je povedal Radinja in pojasnil, da so delavci že od torka v Sori in drugih vodotokih.

Ena ključnih nalog, ki jo opravlja štab civilne zaščite, je tudi odgovarjanje na potrebe ljudi, ki še vedno kličejo na urgentno številko in potrebujejo pomoč. Šele ko bodo interventne zadeve končane, se bo lahko štab civilne zaščite preobrazil v neke vrste ekipo za sanacijo, je pojasnil župan. Napovedal je tudi, da je v načrtu tudi izredna seja občinskega sveta, saj bo verjetno nujna sprememba odloka o pomoči občanom, vsekakor pa tudi rebalans proračuna. Vendar je prej še treba oceniti višino škode in obseg sredstev, ki jih bo treba zagotoviti v občinskem proračunu.

Delo po ujmi se nadaljuje tudi v Poljanski dolini, kjer so samo v občini Gorenja vas – Poljane evidentirali 162 plazov, ki so povzročili škodo, in deset uničenih ali poškodovanih mostov. Kot je povedal župan Milan Čadež, so začeli tudi s čiščenjem zasutih vodotokov, ki bi ob novem deževju znova potencialno lahko ogrožali hiše in ostale objekte.

16.48 V Slovenijo še naprej prihaja pomoč iz tujine

V Slovenijo, ki so jo prizadele katastrofalne poplave, še naprej prihaja pomoč iz tujine. V torek je tako med drugim pomoč prispela iz Španije in Francije, danes pa iz Nemčije, Avstrije in ZDA. Na poti je še pomoč iz Slovaške. Pomoč vključuje predvsem težko mehanizacijo.

"Reševalnim enotam na prizadetih območjih zaradi poplav se je pridružila ekipa iz Francije s 14 člani, dvema 15-tonskima kopačema in tehnično podporo," je danes na Facebooku sporočila uprava za zaščito in reševanje in dodala, da je Francija pomoč ponudila prek mehanizma EU na področju civilne zaščite.

S seznama mednarodne pomoči ob ujmi, ki je objavljen na spletni strani vlade, je razvidno, da so iz Francije prišli dva bagra in šest dodatnih vozil, ki jih uporabljajo pri odpravi posledic poplav v Zgornji Savinjski dolini.

V Slovenijo je v torek prispel tudi španski transportni helikopter tipa chinook za prevoz težkih tovorov, ki s slovenskimi in drugimi tujimi posadkami helikopterjev danes že pomaga pri odpravi posledic poplave. Prispel je tudi prvi od dveh nemških transportnih helikopterjev za težke tovore, je na omrežju X, nekdanjem Twitterju, v torek in danes zapisala Slovenska vojska. Kot je še pojasnila, bo nemški helikopter skupaj s slovenskimi in drugimi tujimi posadkami helikopterjev zagotavljal pomoč pri odpravljanju posledic poplav. Po navedbah vlade sta iz Nemčije prispela dva helikopterja.

Helikopter je Španija posredovala preko mehanizma Nata, Nemčija pa preko mehanizma EU. Preko slednjega je Avstrija zagotovila dva helikopterja s posadko. Po navedbah uprave za zaščito in reševanje si je predstavnik Avstrije danes ogledal teren z namenom določanja nalog za avstrijska helikopterja, ki bosta delovala iz Celovca.

Slovaški premier Ludovit Odor je danes na omrežju X sporočil, da Bratislava v Slovenijo pošilja štiri gosenične bagre s šestimi upravljavci. Na terenu pa so tudi ekipe z evropskega poveljstva vojske ZDA in ameriške agencije za mednarodno pomoč Usaid, je na omrežju X zapisalo ameriško veleposlaništvo v Sloveniji.

V odzivu na katastrofalne poplave je pomoč do torka ponudilo že več držav. Med njimi so med drugim vse sosede, poleg že navedenih pa tudi Severna Makedonija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Srbija, Poljska, Latvija in Češka.

V torek je bilo skupno v Sloveniji 91 osebja v okviru mednarodnih enot z osmimi bagri in 34 dodatnimi vozili ter dvema helikopterjema, so še sporočili z uprave za zaščito in reševanje.

16.45 Prek aplikacije že več kot 22 tisoč ponudb za pomoč

Poveljnik štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je na današnji novinarski konferenci spregovoril o aplikaciji Poplave 2023, ki je hitro zaživela, prek nje je pomoč ponudilo že več kot 22 tisoč posameznikov, skupin in organizacij. Curk je namreč poudaril, da se ne javljajo samo posamezniki, ampak pa tudi celotne organizacije, podjetja in skupine, ki želijo na različne načine pomagati prizadetim v letošnjih poplavah.

Trenutno najbolj potrebujejo težko mehanizacijo in različne obrtnike, ki bi lahko ponudili svoja pomoč in znanje. Med materialnimi dobrinami pa so trenutno najbolj iskani razvlažilniki, različno orodje in gradbeni material. "Zato pozivamo državljane, obrtnike in organizacije z mehanizacijo, s strokovnimi znanji ali pa posameznike s pridnimi rokami, da se prijavijo na aplikacijo in da to pomoč v prihodnjih dneh tudi nudijo prizadetim," je še dejal Curk. Izpostavil je še, da potrebujejo tudi pomoč na kmetijah, hrano za rejne živali, pomoč za osebe s posebnimi potrebami.

Curk je poudaril še, da morajo vsi, ki prihajajo na pomoč prizadetim, biti samooskrbni. "To pomeni, da morajo s seboj prinesti večino materialnih dobrin, prav tako pa hrano in pijačo, ki jo potrebujejo sami," je dejal. V nekaterih občinah so sicer za prostovoljce prehrano organizirali.

Posebna aplikacija Poplave 2023, ki deluje od ponedeljka popoldne, je namenjena zbiranju pomoči v materialu in storitvah. Mojca Podbregar Ferjančič z regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko je povedala, da je od torka namenjena tudi vsem ponudnikom nastanitev.

"Naša naloga v štabu je, da primerjamo to, kar ste državljani ponudili, s tistim, kar prizadeti potrebujejo, in jim potem to pomoč tudi posredujemo," je povedala Podbregar Ferjančičeva. Najbolj prizadete regije jim svoje potrebe sproti pošiljajo, in doslej so dobro polovico trenutnih najakutnejših potreb s pomočjo ponudnikov tudi že rešili.

16.39 Brezplačno letovanje za otroke s prizadetih območij 

Štab civilne zaščite in Društvo prijateljev mladine Mojca v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah organizirata brezplačno letovanje za otroke iz družin, prizadetih v ujmi, ali za otroke staršev, ki pomagajo na intervencijah. Medtem še naprej poteka zbiranje pomoči, tudi nastanitev, prek aplikacije Poplave 2023.

Brezplačno letovanje organizirajo od te nedelje, 13. avgusta, do 19. avgusta. Kot so za STA povedali na vladnem uradu za komuniciranje, je prostora za 60 otrok in mladih v starosti med pet in 17 let. Za mlajše velja, da naj se letovanja udeležijo ob spremstvu starejših bratov in sester ali družinskih prijateljev.

Najprej jih bodo odpeljali v Dolenjske Toplice, v prihodnjih dneh pa jih želijo odpeljati tudi na morje, je v današnji izjavi povedal poveljnik štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk.

"Želimo, da otroci, ki so doživeli srd ujme in solze lastnih staršev, odmaknemo iz tega okolja, da lahko starši pripravijo normalne pogoje za življenje družine. Otrokom pa želimo omogočiti sončen dan, toplino in doživetje tistega, kar jim je ujma vzela," je povedal Curk. Staršem pa želijo dati priložnost za čiščenje hiše in okolice, je dodal.

Prav tako bodo letovanje omogočili otrokom prostovoljcev, ki bodo pomagali pri sanaciji na prizadetih območjih, je razvidno s spletne strani društva Mojca, kjer dodajajo, da lahko organizirajo tudi prevoz. Prijave zbirajo na telefonski številki 041 643 969 in elektronski pošti dpm.mojca1@siol.net.

16.35 Po prvih ocenah bo izguba srnjadi in male divjadi zaradi ujme velika

Podrobnejših zbirnih informacij glede stanja divjadi po katastrofalnih poplavah še ni. V Pomurskem lovskem upravljavskem območju pa prve ocene kažejo, da bodo znotraj poplavnih nasipov izgube srnjadi in male divjadi zelo velike. V nekaterih lovskih družinah so že zaznali povečan pogin divjadi, so za STA pojasnili v Lovski zvezi Slovenije.

Ponekod se reke in potoki še niso v celoti vrnili v svoje struge. Tudi gozdovi zaradi poplav in plazov na nekaterih območjih niso prehodni. Lovci na prizadetih območjih sedaj po navedbah Lovske zveze Slovenije povečini sanirajo nastalo škodo ali pomagajo drugim, tako da aktivnosti v lovišču še niso prišle na vrsto.

Kot so zapisali, se bo šele jeseni videlo realno stanje. "Lovski čuvaji, takoj ko bo omogočen dostop na poplavljena območja, bodo evidentirali izgube, če se najdejo. Predvideva se namreč, da je veliko divjadi odnesla voda, kar se bo odrazilo seveda na številčnosti oziroma staležu srnjadi," so navedli.

V nekaterih lovskih družinah (LD) so že zaznali povečan pogin divjadi, na primer v LD Apače, LD Gornja Radgona in LD Radenci.

16.02 Trgovine bodo lahko v nedeljo in ponedeljek znova odprte

Vlada je na sobotni seji minuli teden izdala odredbo, ki trgovinam z živili, tehničnim blagom in otroškimi izdelki zaradi izrednih razmer izjemoma omogoča delovanje ob nedeljah in praznikih. Odredba še vedno velja tako za nedeljo in ponedeljek, trgovine pa bodo sezname odprtih poslovalnic objavile na svojih spletnih straneh. 

Mercator je že sporočil, da bodo njihove trgovine, ki se nahajajo na ogroženih območjih, odprte tudi to nedeljo od 8. do 13. ure. Odprte bodo naslednje živilske trgovine:

• Supermarket Ravne
• Supermarket Mengeš
• Market Žiri
• Market Šmartno ob Paki
• Market Mozirje
• Market Mežica
• Market Medvoška, Medvode
• Market Kotlje
• Market Jamnica Prevalje
• Market Gorenja vas
• Market Dravograd
• Market Črna na Koroškem
• Hipermarket Slovenj Gradec
• Hipermarket KAMNIK
• Hipermarket Celje

V Brežicah, Lenartu, Črnučah, Murski Soboti, Žalcu, Železnikih, na Prevaljah in Ptuju bodo odprte tudi tehnične trgovine M Tehnika. Ali bodo njihove trgovine odprte tudi v pondeljek, 14. avgusta, ki bo predvidoma dela prost dan, se še niso odločili. O odprtju trgovin v nedeljo in ponedeljek se prav tako še niso odločili v Sparu, Lidlu, Tušu in Hoferju. 

Banke bodo v ponedeljek predvidoma zaprte.

15.45 Prizadeti v poplavah lahko zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč

Veljavna socialna zakonodaja v primeru naravnih nesreč, kot so bile tudi nedavne poplave, omogoča pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoči. Vlogo je trenutno mogoče vložiti na kateremkoli centru za socialno delo in po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa na krajevno pristojnem centru.

Izredno denarno socialno pomoč je mogoče v enem koledarskem letu dobiti do višine petkratnika cenzusa za denarno socialno pomoč. Za samsko osebo to pomeni do 2.326,70 evra, za štiričlansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa do 8.190 evrov, navaja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ker je izredna denarna socialna pomoč mesečno omejena do cenzusa za denarno socialno pomoč samske osebe, ki znaša 465,34 evra, ali družine, pri čemer za štiričlansko družino z zaposlenima staršema znaša 1.638 evrov, se v primeru dodelitve v višini petkratnika cenzusa izplača za obdobje petih mesecev (in ne v enkratnem znesku).

Če je posameznik oziroma družina letos že prejela kakršnokoli izredno denarno socialno pomoč razen pogrebnine in posmrtnine, je lahko zaradi naravne nesreče upravičena do sorazmernega dela petkratnika cenzusa za denarno socialno pomoč.

Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Če oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, postane gmotno ogrožena, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči. Vlagatelj mora v vlogi natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč, in opredeliti znesek, ki ga potrebuje. Upravičenec mora pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.

15.20 Med vremensko ujmo poškodovani tudi sakralni objekti

Med nedavnimi ujmami so bili poškodovani tudi nekateri sakralni objekti. Kot so za STA danes navedli v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference (SŠK), v nobenem primeru po doslej znanih podatkih stanje ni katastrofično, izstopa pa cerkev s samostanom v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Tam je odkrilo velik del strehe na tamkajšnji cerkvi svete Trojice s frančiškanskim samostanom, po kateri je kraj v preteklosti tudi dobil ime.

V Poljanah nad Škofjo Loko so bili poplavljeni spodnji prostori pod cerkvijo. Poplavljeni sta bili tudi podružnični cerkvi v Mostah in Suhadolah v župniji Komenda, podružnična cerkev na Hotavljah in župnijska cerkev v Trzinu, kjer je poplavilo tudi kletne prostore tamkajšnjega župnišča. Na seznamu je tudi cerkev na Trati v cerkljanski občini.

Z območja Krškega imajo pri SŠK podatek o dveh poškodovanih cerkvah, z območja Celja pa o razbitih oknih in poškodovani strehi v Vidmu ter zaliti cerkvi v kraju Petrovče, kjer stoji Bazilika Marijinega obiskanja, in Šmartnem ob Dreti.

Tako kot drugi se tudi pri SŠK še soočajo s težavami pri pridobivanju informacij s terena, so še navedli za STA.

15.08 Stanje na plazu nad Koroško Belo stabilno

Stanje na plazu nad Koroško Belo ostaja stabilno. Tako ponovna nočna evakuacija prebivalcev, ki so jo izvajali od sobote do ponedeljka, ni predvidena. Stekla bodo tudi dela za vzpostavitev alarmnega sistema, katerega delovanje je bilo po premikih na plazu Urbas v noči na soboto prekinjeno.

Kot so po današnjem sestanku ožjega štaba občinske civilne zaščite sporočili z Občine Jesenice, minula noč in jutro na območju Koroške Bele nista prinesla posebnosti. Stanje na plazu tako ostaja stabilno. Poveljnik Civilne zaščite Jesenice Igor Arh pa je predstavil ukrepe, ki se izvajajo in se bodo izvajali še naprej do vzpostavitve alarmnega sistema na plazu Urbas.

Videonadzor v strugi potoka Bela poteka 24 ur na dan, z obhodi pa strugo spremljajo tudi na sami lokaciji. Na potoku izvajajo čiščenje zaplavnih pregrad, zato je voda kalna. V torek pa je bila izdana tudi odredba o prepovedi gibanja in zadrževanja na plazu ter v neposredni bližini plazišča. Danes bodo postavljene še opozorilne table.

Zaradi vseh začetih del za odpravo posledic neurja je na lokalnih cestah skozi Koroško Belo in v neposredni bližini veliko težke mehanizacije. Ceste so lahko blatne in spolzke, zato prosijo vse prebivalce, naj bodo previdni in strpni v prometu. V četrtek bo območje nad plaziščem in Koroško Belo preletaval helikopter, saj se bodo začela dela za ponovno vzpostavitev alarmnega sistema.

Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca so še vedno pripravljene namestitvene zmogljivosti. Občani, ki so nameščeni v Domu Franceta Bergelja, pa bodo do vzpostavitve alarmnega sistema lahko ostali v domu. Do vzpostavitve omenjenega sistema bo plinovodno omrežje na Koroški Beli ponoči še naprej izklopljeno.

Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je že v torek pojasnil, da se plazina suši, premiki se stabilizirajo, nivo vodotokov se stabilizira, raven nevarnosti pa se približuje stanju pred izrednim dogodkom. Tako sicer obstaja možnost sprožitve manjšega plazu, kar pa bodo do vzpostavitve alarmnega sistema še naprej budno spremljali.

14.24 V Cerkljah velika škoda na šolskih, športnih in kulturnih objektih

Petkova ujma je močno prizadela tudi območje občine Cerklje na Gorenjskem. Voda je poleg stanovanjskih objektov zalila tudi prostore osnovne šole in vrtca, športno dvorano ter kulturni hram. Uničene je veliko cestne in komunalne infrastrukture. Občino tako čakajo obsežna sanacijska dela, zaradi uničene kotlovnice pa bo otežen šolski pouk.

Poplavljali so skoraj vsi potoki in hudourniki v občini, zalili so številne stanovanjske in poslovne objekte. Sprožilo se je večje število plazov, voda pa je s seboj prinašala tudi pesek, kamenje, veje in drevesa ter odnašala mostove in uničevala prometno infrastrukturo. Zaradi plazov, uničenih cest in podrtih mostov je bilo več delov občine nedostopnih.

Gasilci so posredovali na več kot 350 lokacijah. Črpali so vodo iz objektov, preusmerjali vodni tok, čistili zamašene odtoke, pomagali pri transportu oseb, ki so nujno potrebovale zdravniško pomoč, in pri evakuaciji oseb iz ogroženih objektov. V preteklih dneh je bilo na terenu več kot sto gasilcev Gasilske zveze Cerklje na Gorenjskem, čeprav je voda zalila tudi njihove gasilske domove.

Prav tako je voda zalila Osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah in podružnično šolo v Zalogu, pa tudi športno dvorano in Kulturni hram Ignacija Borštnika. Kot je pojasnil cerkljanski župan Franc Čebulj, je notranjost kulturne dvorane povsem uničena, prav tako je uničena kotlovnica v šoli. "Voda je pridrvela dol čez polja, travnike, čez šolsko športno igrišče in zalila tudi celoten kulturni hram," je povzel.

Po prvih ocenah bo sanacija omenjenih objektov stala okoli dva milijona evrov, najbolj pa ga skrbi za kotlovnico v šoli. Težava je namreč v tem, da je treba na novo toplotno črpalko čakati več kot pol leta, dolge čakalne dobe so tudi za peči. "Mi pa moramo sredi septembra imeti ogrevano osnovno šolo," je izpostavil.

Ravnatelj Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem Boštjan Mohorič je povedal, da so bili kletni prostori, kjer sta poleg kotlovnice tudi dve učilnici, zaliti do stropa. Ostalo je ogromno blata in mulja, prostore pa čistijo s pomočjo sodelavcev, gasilcev in drugih krajanov. V športni dvorani in 15 učilnicah bo potrebna tudi menjava parketa. Kot je dejal, ni možnosti, da bi bila matična šola, ki jo obiskuje 730 otrok, sanirana do septembra. "Potrudili se bomo, da bodo prvi in drugi razredi lahko v šoli, za ostale pa bomo skušali organizirani kombiniran pouk, nekaj na daljavo, nekaj tudi popoldan," je pojasnil.

Na ogled šole so že v ponedeljek prišli tudi predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki napoveduje finančno pomoč. Zgolj škoda na objektih šole je ocenjena na milijon evrov. Cerkljanska občina bo zaradi potrebne sanacije na javnih objektih in infrastrukturi primorana zamakniti izvedbo nekaterih načrtovanih projektov, je napovedal župan. Pojasnil je, da je ogromno škode tudi na cestni in komunalni infrastrukturi, zlasti na cesti Grad–Spodnja postaja žičnice Krvavec–Štefanja Gora, kjer je poškodovana tudi lani urejen cestni odsek, ter na cesti Viševa–Vrhovlje, kjer je odneslo tudi most.

Zaradi sanacije ceste in s tem oteženega dostopa do kabinske žičnice RTC Krvavec ostaja zaprt, najkasneje do konca tedna pa bo cesta sanirana, sporočajo iz podjetja. V nedeljo bodo pripravili 2. Krvavški družinski bal, ki mu bodo dali dobrodelno noto in z zbranimi sredstvi pomagali gasilcem.

Zaradi deževja se je v cerkljanski občini sprožilo tudi več plazov, pri čemer jih posebej skrbi plaz nad Pšato, ki ogroža hišo in gospodarsko poslopje. Poveljnik štaba Civilne zaščite Cerklje Marjan Luskovec je spomnil, da so se v Cerkljah v preteklih letih občasno že spopadali s hudourniškimi poplavami, vendar pa nikdar v takem obsegu.

Z županom sta prepričana, da so tokratne poplave jasen znak, da je treba ponovno vzpostaviti suhi graben, ki je Cerklje že pred 60 leti varoval pred poplavami, vendar je bil kasneje opuščen. Pred tremi leti so že načrtovali njegovo ponovno vzpostavitev, vendar so jo zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišč opustili. "Zdaj bomo ta projekt nadaljevali," je poudaril župan in dodal, da bodo, če bo treba, šli tudi v razlastitve.

14.10 Ekipe Telekoma Slovenije in GVO nadaljujejo sanacijo omrežij

Ekipe Telekoma Slovenije in GVO nadaljujejo sanacijo telekomunikacijskih omrežij tudi v Črni na Koroškem z okolico, kjer so zaradi razdejanj posledice izjemno hude. Mobilno omrežje na tem območju je v celoti delujoče, stacionarne povezave pa so zagotovili do približno treh četrtin odjemalcev.

Telekom Slovenije je v ponedeljek uporabnikom mobilnega omrežja operaterja A1 z območja Črne na Koroškem začasno omogočil klicanje in pošiljanje kratkih sporočil (SMS) iz svojega omrežja, a ker so do danes tudi pri operaterju A1 napredovali pri saniranju poškodb na svojem omrežju, se je ta pomoč danes sporazumno ustavila, uporabniki mobilnega omrežja A1 pa lahko uporabljajo svoje omrežje.

14.04 Tuje države Sloveniji hvaležne za pomoč njihovim državljanom med poplavami

V uničujoči ujmi pretekli konec tedna so bili prizadeti tudi tuji turisti. Natančnih podatkov ni, so pa veleposlaništva nekaterih držav v Sloveniji potrdila, da so prejela in še prejemajo klice s poizvedovanji glede razmer ter poročila o manjši škodi na premoženju. Več veleposlaništev se je ob tem Sloveniji zahvalilo za pomoč.

Na avstrijskem, češkem, nizozemskem, francoskem in italijanskem veleposlaništvu so se slovenskim oblastem in reševalnim službam zahvalili za pomoč in oskrbo njihovim državljanom.

Z avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani so sporočili, da so slovenske reševalne službe v soboto uspešno evakuirale 23 avstrijskih državljanov, med njimi 17 otrok, ki so kampirali v Rečici ob Savinji. Več avstrijskih državljanov so slovenski domačini rešili tudi iz kampa v Ljubnem pri Savinji. Še enega avstrijskega državljana so v Črni na Koroškem s helikopterjem rešili v nedeljo.

Veleposlaništvo Avstrije je ob tem sporočilo tudi, da so do torka popoldne prejeli okoli 50 prošenj za pomoč, seznanjeni pa so bili tudi s šestimi poškodovanimi avtomobili avstrijskih državljanov.

Na madžarskem veleposlaništvu so potrdili, da jih je za takšno ali drugačno pomoč med ujmo zaprosilo 29 madžarskih državljanov, medtem ko je številne telefonske klice svojih državljanov prejelo tudi veleposlaništvo Francije. Klicali so jih tako francoski turisti v Sloveniji kot njihovi sorodniki v Franciji.

Veliko telefonskih klicev so prejemali in še vedno prejemajo tudi na poljskem in češkem veleposlaništvu. Ljudje poizvedujejo o trenutnih razmerah v Sloveniji, poročali pa so tudi o škodi, ki so jo utrpeli v poplavah.

Med najhujšo ujmo v zgodovini Slovenije sta umrla dva nizozemska državljana, ki so ju našli mrtva pod Malim draškim vrhom. Domnevno sta umrla zaradi udara strele. Pet drugih Nizozemcev je bilo med poplavami pogrešanih, a so jih kasneje našli. 

Med poplavami je bilo na območju Rečice ob Savinji in v Savinjski dolini po navedbah veleposlaništva sprva nastanjenih okoli 850 Nizozemcev. Večina se jih je v domovino vrnila brez pomoči veleposlaništva, je pa to v sodelovanju s partnerji in lokalnimi oblastmi organiziralo tudi dva avtobusa, ki sta na Nizozemsko prepeljala okoli sto ljudi. 

13.59 Tudi v kulturi največ škode na Gorenjskem, Koroškem in v Savinjski dolini

Obsežne poplave, ki so nedavno prizadele državo, so tudi v kulturi največ škode povzročile na Gorenjskem, Koroškem in v Savinjski dolini. Ker nekateri predeli še niso dostopni, škode še ni mogoče oceniti, je pa zelo velika, je v izjavi za medije povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko. V petek bo s sodelavci obiskala nekatere prizadete predele na Gorenjskem, in sicer Škofjo Loko, Begunje na Gorenjskem in Kamnik.

Med drugim je omenila porušeni most v Škofji Loki in tamkajšnjo enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V Begunjah je poškodovalo Ravnikarjev spomenik, posvečen NOB, v Poljanski dolini Tavčarjevo domačijo in krajevno knjižnico Poljane. Kakšno je stanje v Tržiškem muzeju, bodo ugotovili v prihodnjih dneh.

Tudi za Savinjsko dolino vseh podatkov še nimajo in celostne informacije šele pridobivajo, ker del terena še ni dostopen. Podobno velja za Koroško. Gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da je poškodovana tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah.

Poškodovana je tudi železarna na Ravnah, kjer so v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred nekaj meseci podpisali pogodbo o sofinanciranju obnove in razširitve tamkajšnje kulturne ponudbe, je naštela ministrica. Rudarska hiša v Idriji pod Unescovo zaščito pa je ena tistih, ki jo trenutno najbolj ogrožajo plazovi.

Kot je povedala ministrica, je tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pojasnil, da se bo obseg škode šele pokazal. Prav tako še ne vedo, kako jo bodo odpravili, v igri je več načinov. Mogoči so evropski mehanizmi, prerazporejanja sredstev, obnove je mogoče izpeljati tudi v sklopu rednih sanacij.

Pri tem je ministrica opozorila, da škode najverjetneje ne bo samo na objektih v javni ali občinski lasti, temveč tudi na objektih v zasebni lasti. Prepričana je tudi, da so poplave pokazale, da bi morali kot družba razmisliti o prostorskem načrtovanju. Obenem se je zahvalila gasilcem, civilni zaščiti, sodelavcem javnih zavodov, konservatorjem in restavratorjem, ki si ogledujejo in pomagajo na terenu, pa tudi novinarjem, fotoreporterjem in snemalcem za informiranje o stanju na različnih območjih. "Kajti dobiti informacije v ključnem momentu je tisto, kar je najpomembnejše pri reševanju življenj," je povedala Vrečkova.

Kot je spomnila, je ministrstvo že v petek aktiviralo načrt dejavnosti ob poplavah, ustanovili pa so tudi delovno skupino, v kateri so vodje Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice, ZVKDS, direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu in Arhiva RS, ki bodo koordinirala urejanje sanacije.

Ministrstvo je tudi del strokovne skupine za odpravljanje posledic ujme, ki bo pripravila vlogo za evropska  sredstva. 

Samozaposlenim, ki zaradi poplav ne morejo opravljati svojega dela ali je njihovo delo bistveno okrnjeno, pa bo država do konca leta namenila 1.200 evrov mesečno.

Pripravili so tudi aplikacijo za kulturno dediščino, ki bo dostopna na spletni strani ministrstva. Prek nje bodo občine in zasebniki lahko prijavili škodo, ki jo bodo nato ocenili strokovnjaki in jo bodo skušali sanirati s skupnimi močmi.

13.16 Reke na poplavljenih območjih ostale skoraj brez rib

Reke na območjih, ki so jih v zadnjih dneh prizadele poplave, bodo ostale skoraj brez rib, so povedali v Ribiški zvezi Slovenije. Voda z velikim tokom je po njihovih besedah ubila večino rib, tiste, ki so se umaknile ob stran, pa so ostale na poljih in tam poginile. Ko se je voda nekoliko umaknila, so jih del s pomočjo mrež lahko rešili.

Poleg tega so ribe poginile, ker jim je v škrge prišla kalna voda. Poginilo pa je tudi veliko mladih ribic, ki se niso znale umakniti, je povedal predsednik zveze Miroslav Žaberl.

Zaradi poplav so v reke prišle tudi odplake iz kanalizacije, prav tako se je vanje iztekala nafta iz različnih cistern, ki jih je voda odnesla iz hiš. "Vse to vpliva na ribje življenje. Za zdaj še ne vemo, ali bodo te ribe užitne ali ne," je dejal. Kot je dodal, vsekakor "to ni dobro niti za vodotok niti za ribe".

Kjer bo mogoče, bodo ribe znova naselili. Postrvi, ki jih gojijo umetno, bodo tako lahko prestavili v reke iz ribogojnic. Pri negojenih vrstah, na primer platnici in podustu, pa bo treba počakati, da narava sama poskrbi za obnovo. Čakati bo treba najmanj tri leta.

"Škode, ki jo imajo naši ribiči zaradi izpraznjenih vodotokov, ni mogoče oceniti," je poudaril. Vplivi pa se bodo po njegovih navedbah odrazili tudi v ribiškem turizmu. Lahko pa bodo ocenili škodo, ki so jo poplave povzročile objektom ribiških družin.

Ribiči po Žaberlovih navedbah pričakujejo, da bo država prisluhnila njihovim predlogom in jih bo za dlje časa oprostila plačila koncesnin in vodnega povračila. Prav tako želijo, da jim bo finančno pomagala pri obnovi ribiških objektov in naseljevanju rib v izpraznjene vodotoke. Sami pa bodo še naprej dejavno sodelovali pri odpravljanju posledic zaradi poplav, je zagotovil.

12.43 Slovenska vojska v Mežico pripeljala montažni most

Slovenska vojska je v Mežico, kjer je narasla reka Meža uničila ali poškodovala vse mostove, danes pripeljala montažni most. "Postavljanje mostu bodo inženirci Slovenske vojske začeli že danes," je Slovenska vojska objavila na družbenem omrežju X. To je prvi montažni most, ki so ga po ujmi pripeljali na Koroško.

"To je prvi tak most v regiji. Za preostale še čakamo poročila strokovnih oglednih služb," je povedal regijski poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič.

Slovenska vojska je v Mežico pripeljala montažni most, ki je prvi te vrste v regiji. Foto: Matic Prevc/STA

Montažni most sicer že ta teden pričakujejo na Prevaljah. Kot je danes dejal župan Občine Prevalje Matic Tasič, bodo po načrtih montažni most do Prevalj pripeljali v četrtek zvečer, nato pa naj bi ga na lokaciji t. i. leškega mostu postavljali od petka do nedelje.

Tudi na Prevaljah je namreč Meža poškodovala ali uničila vse mostove, za prehod pešcev čez reko pa so si s pomočjo podjetnika v torek na Prevaljah sami postavili most.

10.57 Petkova ujma v Savinjski dolini povzročila številne plazove

Petkova ujma je v Savinjski dolini povzročila številne plazove. Kot je danes povedal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, se jih je v njihovi občini sprožilo več kot 200. Nekateri izmed večjih plazov se premikajo, z geodeti in statiki jih na terenu zato opazujejo, da ne bi zasuli kakšne hiše ali zajezili reke Savinje.

Župan Luč Klavdij Strmčnik je poudaril, da danes veliko pozornost namenjajo vzpostaviti cestne povezave Ljubno-Luče, ker je za to občino ta cestna povezava zaradi dnevnih migracij občanov Luč izrednega pomena, prav tako po tej cesti poteka dovoz hrane.

Strmčnik je tudi dejal, da okoli šest kmetij, ki so po cestnih povezavah še nedostopne, s helikopterji oskrbujejo s hrano in gorivom. Gozdarji se bodo danes poskušali prebiti do dveh kmetij, ki sta odrezani od sveta. Kjer ni elektrike, oskrbo z električno energijo zagotavljajo z agregati, še pravi Strmčnik.

Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je dejal, da se bodo danes lotili odvoza odpadnega materiala, ki ga je precej, na dve lokaciji, s tovornimi vozili pa bodo ta odpad odpeljali na odlagališče celjskega Simbia. Nadaljevali bodo vzpostavljanje cestnih povezav do odrezanih kmetij in sanacijo vodotokov, potekajo tudi pregledi poplavljenih hiš.

Park Mozirski gaj je popolnoma uničen.

Gornjegrajski župan Anton Špeh je povedal, da ocene prizadetosti po petkovi ujmi še nimajo, sprožilo pa se je okoli deset plazov. Njihove ceste niso več ceste, ampak rečne struge, je dodal. Danes jim je na pomoč priskočila nemška tehnična ekipa z gradbenimi stroji, okoli 34 kmetij je še vedno odrezanih od sveta.

"Vode na vseh kmetijah še ni, tam, kjer ni elektrike, pa smo postavili agregate. Cestno povezavo proti Kamniku smo vzpostavili čez prelaz Črnivec, vendar se je sprožil plaz, tako da je ta cesta prevozna samo za osebna vozila," je še dejal Špeh.

V Braslovčah po besedah župana Tomaža Žoharja tudi danes nadaljujejo sanacijo prizadetih območij. Na terenu je nekaj čez 300 gasilcev, na pomoč jim je priskočilo tudi okoli 35 slovenskih vojakov. Kdaj bo prevozna cesta skozi Letuš proti Zgornji Savinjski dolini, Žohar danes ni mogel napovedati.

10.44 Na Prevaljah postavili most, sproščena je promet pri Dravogradu

Na Prevaljah so se v torek zvečer kljub katastrofalnim razmeram veselili. Podjetnik Ambrož Duler je namreč s svojo ekipo postavil 22-metrski most čez reko Mežo in s tem številnim prizadetim omogočil prehod reke.

Že kmalu pa bodo po napovedih na Prevaljah dobili prvi montažni most za promet. Po načrtih ga bodo postavili poleg tega, ki so ga za pešce sami odprli v torek zvečer. Župan Občine Prevalje Matic Tasič je povedal, da bodo most po načrtih postavljali od petka do nedelje s pomočjo nemške inženirske ekipe.

Z začasno rešitvijo je sproščen tudi promet od Dravograda proti Slovenj Gradcu. Tam so v novi industrijski coni pri Monterju tudi za vsa preostala osebna vozila, ne le intervencijska, odprli cesto, in sicer za vozila do teže sedem ton in pol.

"Cesta v tem delu je delno v makadamski izvedbi in grobem asfaltu, jaški so nad ravnjo vozišča, zato je potrebna previdnost pri vožnji," je sporočil župan Občine Dravograd Anton Preksavec. Sam se, kot je dodal, že več dni trudi za pridobitev montažnega mostu, potem ko je narasla reka Mislinja odnesla most na glavni cesti Dravograd-Slovenj Gradec pri Otiškem Vrhu in s tem prekinila glavno prometno pot.

10.05 Visokošolski zavodi lahko prilagodijo opravljanje študijskih obveznosti

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je visokošolskim zavodom poslalo usmeritve glede možnosti prilagoditve izvajanja izpitov in vpisa za študijsko leto 2023/2024, so danes sporočili z ministrstva. Med drugim lahko podaljšajo rok vpisa za en mesec.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, katastrofalne poplave, ki so v preteklih dneh prizadele velik del Slovenije, vplivajo tudi na študentke in študente - nekateri so odrezani od sveta, brez cestnih, spletnih ali telefonskih povezav, njihov dom je poškodovan ali celo uničen.

Mnogi, ki niso bili prizadeti, pomagajo pri odpravljanju posledic poplav. Ker se približuje izpitno obdobje, je ministrstvo obvestilo visokošolske zavode, da lahko, če presodijo, da je to potrebno, prilagodijo opravljanje študijskih obveznosti, so navedli.

Ob tem so spomnili, da zakon o visokem šolstvu v 40. členu v prvem odstavku določa, da se vpis v študijske programe z javno veljavnostjo opravi najpozneje do 30. septembra. Iz upravičenih razlogov, ki jih določi pristojni organ visokošolskega zavoda, pa se lahko rok za vpis podaljša za en mesec. To pomeni, da lahko visokošolski zavodi, če presodijo, da zato obstajajo utemeljeni razlogi, omogočijo študentkam in študentom vpis do 30. oktobra, so še zapisali na ministrstvu.

Na Univerzi v Mariboru se zavedajo, da je nekatere študente naravna nesrečna prizadela neposredno, veliko pa jih nudi pomoč pri odpravljanju njenih posledic, zato jim bodo zagotovili ustrezno podaljšanje izpitnega obdobja ter objavili dodatne izpitne roke, da bi jih lahko čim več izpolnilo svoje študijske obveznosti ter napredovalo v višji letnik v študijskem letu 2023/24, so sporočili z univerze.

Omogočili jim bodo vpis s prošnjo, naravno nesrečo ter aktivnosti za odpravo njenih posledic pa umestili med upravičene razloge za izjemno napredovanje v višji letnik oz. za izjemno ponavljanje letnika v skladu z zakonom o visokem šolstvu in statutom univerze.

Na univerzi so pozvali tako zaposlene kot študente, da se po svojih močeh vključijo v aktivnosti za odpravo posledic naravne nesreče, in sicer lahko po svoji presoji prizadetim v poplavah namenijo finančna sredstva, prostovoljno pomagajo pri čiščenju in obnovi ali pa svoj čas namenijo ljudem, ki so izgubili vse. Vse potrebne informacije lahko najdejo na posebni spletni strani vlade oziroma sledijo navodilom civilne zaščite.

Tudi na Univerzi v Ljubljani od soočenja z uničujočimi poplavami, ki so prizadele tudi mnoge študente in njihove družine, iščejo poti za prilagoditev izvajanja izpitov in vpisa študentov v prihodnje študijsko leto. V okviru trenutnih pravnih podlag so fakultete in akademije obvestili o možnostih podaljšanja statusa študenta iz upravičenih razlogov, ponavljanja letnika, neposredne uporabe 125. člena statuta glede minimuma doseženih kreditnih točk (ECTS) za izjemni vpis v višji letnik, podaljšanja vpisa do 30. oktobra in podaljšanju jesenskega izpitnega obdobja za študijsko leto 2022/2023, so sporočili z univerze. V povezavi z možnostjo podaljšanja izpitnega obdobja in vpisa najkasneje do 30. oktobra so na univerzi v stiku z ministrstvom glede ohranitve statusa študenta v tem obdobju, so še dodali.

V splošnih aktih Univerze na Primorskem so določeni elementi, ki omogočajo, da se študentje na podlagi prošnje lahko vpisujejo v višji letnik z manj kreditnimi točkami, ponavljajo letnik ali zaprosijo za izredni izpitni rok. "Glede na našo oddaljenost in število študentov, ki prihajajo iz prizadetih regij, smo se odločili, da bomo obravnavali prošnje individualno in ne bomo sprejemali aktov z določevanjem izrednih izpitnih rokov kar počez," je za STA pojasnila rektorica Klavdija Kutnar.

Tako so v poplavah prizadete študente že seznanili, če ne morajo pristopiti k izpitom oziroma opravljati druge obveznosti za napredovanje v višji letnik, naj se obrnejo na pristojne službe znotraj univerze ali na izvajalce posameznih študijskih programov, da se dogovorijo za izredne izpitne roke tako, da se bodo lahko vpisali do 30. oktobra.

Slovenijo je v minulih dneh prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so opustošili dve tretjini Slovenije. Vodni pretoki se sicer umirjajo, a odtekla voda za sabo pušča porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, mnogi so ostali brez domov. Številni prizadetim v ujmi že pomagajo, pomoč je prišla tudi iz tujine.

9.33 Pri čiščenju kleti po poplavah se je hudo poškodoval moški

V Mengšu se je v torek okoli 18.30 zgodila nesreča pri delu, v kateri se je hudo poškodoval 45-letni moški, tako da je njegovo življenje ogroženo. Po do zdaj znanih podatkih je pri čiščenju kleti po poplavah premikal težji stroj, ki je zdrsnil s transportnih vozičkov in padel nanj. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v klinični center v Ljubljano.

Policisti, ki so si ogledali kraj dogodka, niso ugotovili znakov kaznivega dejanja. O okoliščinah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana.

8.32 Poljska na pomoč Sloveniji pošilja vojaške inženirske enote 

Inženirske enote poljske vojske prihajajo v Slovenijo, kjer bodo pomagale odpravljati posledica najhujših poplav v sodobni zgodovini.

BREAKING:

Poland announces it will send engineering units of the Polish Army to Slovenia to help the country deal with the worst flooding disaster in modern history.

🇵🇱🇸🇮 pic.twitter.com/BbtJTCTxpQ

— Visegrád 24 (@visegrad24) August 8, 2023

7.49 Hidrološke razmere se po napovedih agencije za okolje umirjajo

Hidrološke razmere se po napovedih agencije za okolje (Arso) umirjajo, v strugo se bo vrnila tudi Krka. Vreme bo danes delno jasno, popoldne in zvečer pa bodo v severni polovici države mogoče plohe in nevihte. V Zgornji Savinjski dolini bodo prebivalcem Solčave in Luč poskušali zagotoviti elektriko, drugod po Sloveniji se zagotavlja prevoznost cest.

Na Elektru Celje pričakujejo, da bodo lahko danes z začasnimi vodi vzpostavili oskrbo z električno energijo. V torek je bilo namreč v Zgornji Savinjski dolini brez elektrike še 500 odjemalcev. Tudi prevoznost cest bodo pristojni poskušali zagotoviti čim prej.

Prevoznost bodo poskušali zagotoviti tudi za doline Hrastnice, Bodovsko in Sopotnica na Škofjeloškem, ki so bile dlje časa odrezane od sveta.

Novice Čez noč zgradil nov most na Prevaljah, kraj obiskala tudi predsednica #foto #video

Čiščenje posledic poplav bodo nadaljevali na Koroškem, kjer prebivalce s hrano in vodo oskrbujejo tudi s helikoptersko pomočjo. Zjutraj bodo na Prevaljah lahko prečkali most, ki ga je zvaril lokalni podjetnik in ki je povezal ločena bregova Meže.

Na Koroški Beli se bo civilna zaščita sestala z zavodom za gozdove, da določijo ukrepe za čiščenje hlodovine in vejevja.

Krka se bo po hidroloških napovedih agencije za okolje danes vrnila v strugo. V prihodnjih dneh se bo vodnatost rek še naprej zmanjševala povsod po državi.

Danes bo delno jasno, več sonca bo v južni Sloveniji, kaže vremenska napoved Arsa. Popoldne in zvečer bodo predvsem v severni polovici države krajevne plohe in nevihte. Krajevne plohe se bodo ponekod pojavljale tudi ponoči.

Še vedno je mogoče ponuditi pomoč prek aplikacije Poplave 2023. Na osmih radijskih postajah bo od 6. do 18. ure potekal tudi dobrodelni maraton Eno srce, ena Slovenija z radijskim voditeljem Denisom Avdićem.

Avtomoto Velikanski helikopter na Brniku: iz Španije na delo v Slovenijo #foto

Novice Slovenija je gostila predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen #video

Novice Premier Golob za CNN opisal ujmo

Novice Pri sanaciji nastale škode na Koroškem pomagali številni znani obrazi #foto

Novice Domačin iz Malih Braslovč s solzami v očeh opisal svojo "najhujšo nočno moro" #video

Novice Hrvaški zunanji minister ob ogledu Pomurja napovedal možnost nadaljnje pomoči #foto

Novice Kako je danes videti pot v Zgornjo Savinjsko dolino #video