Vlaganje v varnost delavca je investicija, ne strošek

Delodajalci pa so po navedbah ministrstva za delo za prvih osem mesecev letošnjega leta na inšpektorat za delo prijavili 6167 nezgod pri delu, kar je 1315 manj kot v enakem obdobju lani. Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki traja od 21. do 25. oktobra, opozarja na to, kako pomembna je varnost na delovnem mestu in posledično tudi zmanjšanje odsotnosti z dela.

Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih težav ima po besedah Damjana Kosa iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tudi ekonomske posledice, saj na letni ravni slovensko družbo stane okoli 450 milijonov evrov. Ob upoštevanju posrednih stroškov, kot so izpad proizvodnje, zamenjava delavca na bolniški in podobno, pa se celotni stroški še povečajo – po njegovi oceni nekje do 900 milijonov evrov.

Delavec in delodajalec morata sodelovati Na ministrstvu, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, še opozarjajo, da morata delavec in delodajalec sodelovati, vlaganje v zdravje in varnost na delovnem mestu pa pomeni investicijo, ne stroškov. Posledično delodajalce in delavce pozivajo, naj se tega zavedajo in tudi upoštevajo.

V okviru omenjene evropske kampanje Partnerstvo za preprečevanje tveganj, ki se je začela aprila lani in se končuje novembra letos, se spodbuja delodajalce k prevzemanju pobude na področju varnosti in zdravja pri delu, s poudarkom na sodelovanju.

GZS s sedmimi projekti za varnost pri delu Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z ZZZS že predstavila štiri od sedmih projektov, ki so usmerjeni v promocijo zdravja pri delu – Zdrav na kvadrat (promocija zdravja pri delu v kemijski in kovinski industriji), Zrno zdravja (projekt, usmerjen v vzpostavitev interaktivnega izobraževalnega centra), Promocija zdravja in delo na domu in Več zdravja na delovnem mestu.

Po mnenju Marte Turk iz GZS gre za poudarjanje preventive na delovnem mestu, hkrati pa tudi za širše ozaveščanje, saj želijo posameznikom zbuditi več samoodgovornosti do lastnega zdravja.

Ob tem na GZS opozarjajo še na številna majhna podjetja, ki se spopadajo s problemom varnosti na delovnem mestu. Zato menijo, da bi morala biti podjetja, ki v promocijo, varno in zdravo delovno okolje vlagajo več, deležna "kakšnih spodbud od države".

Kako Slovenci dojemamo starejše od 60 let? Po rezultatih Panevropske javnomnenjske ankete o varnosti in zdravju pri delu v Sloveniji 43 odstotkov delavcev meni, da imajo starejši od 60 let pogosteje nezgode pri delu kot drugi delavci, medtem ko je evropsko povprečje skoraj polovico nižje.

Kot glavne vzroke stresa na delovnem mestu pa je 63 odstotkov slovenskih anketirancev navedlo število opravljenih delovnih ur ali obseg delovne obremenitve ter reorganizacijo in negotovost zaposlitve.