Vlada sindikatom predlaga zamik odprave plačnih nesorazmerij

Predlog je vlada že posredovala sindikatom, od njih pa pričakuje, da bodo v času krize delili usodo z gospodarskim sektorjem. Po predlogu, ki ga je v četrtek sprejela vlada, se splošna uskladitev plač s 1. julijem letos ne bi izvedla. Tretja četrtina uskladitve plač javnih uslužbencev bi se s 1. septembra letos premaknila na 1. januar 2010, četrta četrtina pa s 1. marca 2010 na 1. januar 2011.

Spremenili bi se tudi pogoji za napredovanje Spremenili bi se tudi pogoji za napredovanje v plačne razrede za javne uslužbence in funkcionarje za leti 2009 in 2010. Zadnja tretjina nesorazmerij plač funkcionarjev bi se s 1. julijem 2009 premaknila na 1. januar 2011, plače direktorjev v javnem sektorju pa bi se uskladile v enakih rokih kot ostale plače.

Vlada za znižanje regresa javnim uslužbencem Vlada pa bi med drugim znižala tudi regres javnim uslužbencem, in sicer na 75 odstotkov obsega sredstev za regres iz leta 2008, je povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. V zvezi s tem je tudi spomnila, da je ustavno sodišče že pred časom odločilo, da imajo delavci v Sloveniji pravico do regresa, medtem ko je javni uslužbenci v državah članicah EU nimajo. V primeru krize je zato poseg v regres tista pravica, v katero lahko država poseže bistveno lažje kot v pravico do plače za opravljeno delo v tekočem letu, je povedala.

Predlog ukrepov je vlada že poslala sindikatom Predlog ukrepov, s katerimi bi v prihodnjem letu prvotno višino dodatnih sredstev za izplačilo plač v javnem sektorju z dobrih 163 milijonov znižali na dobrih 57 milijonov evrov, je vlada že posredovala sindikatom javnega sektorja, ki so podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, njihov odgovor in podpis dogovora pa predlagata do 15. februarja.

Vladni predlog naj bi sindikati podpisali do 15. februarja

Predlog ukrepov, s katerimi bi v prihodnjem letu prvotno višino dodatnih sredstev za izplačilo plač v javnem sektorju z dobrih 163 milijonov znižali na dobrih 57 milijonov evrov, je vlada že posredovala sindikatom javnega sektorja, ki so podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, njihov odgovor in podpis dogovora pa predlagajo do 15. februarja.

Križanič: Ne zmanjšanje plač, ampak zmanjšanje povečanja plač Po besedah finančnega ministra Franca Križaniča pri omenjenih ukrepih ne gre za zmanjšanje plač, pač pa za nekolikšno zmanjšanje povečanja plač. Če tega ne bi storili, bi morali žrtvovati ostale politike za povečevanje prihodkov, ki jih država potrebuje zaradi gospodarsko-finančne krize. Te so poleg že omenjenega zmanjšanja izdatkov za plače v javnem sektorju še zviševanje trošarin na goriva in povečanje trošarine na zdravju škodljive dobrine, je povedal.

"Pričakujemo, da bodo sindikati na to pristali" Tako Križanič kot Pavlinič Krebsova pričakujeta, da bodo sindikati na predlagane spremembe pristali in s tem delili usodo z delavci v gospodarstvu.

Glede druge četrtine predvidene uskladitve plač, ki je po podpisani kolektivni pogodbi predvidena za 1. januar 2009 je ministrica povedala, da bo ta izvedena po prvotnem načrtu in jo bodo javni uslužbenci prejeli že z izplačilom plač za februar.

Štrukelj: Predlog vlade je podcenjujoč do sindikatov Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je vladni predlog spremembe kolektivne pogodbe za javni sektor ocenil kot podcenjujoč do sindikatov. Vlada jih je z že oblikovanim predlogom postavila pred izvršeno dejstvo in jim ni dala možnosti, da bi se o njem pogajali ali podali svoj predlog. Zaveza sindikatov o tem, kaj se bo v kolektivni pogodbi spremenilo, namreč niso več pogajanja, meni Štrukelj.

Štrukelj sicer razume, da se vladi mudi, vendar "so take bližnjice lahko prej poti, ki cilj zgreši, kot pot, ki do cilja pripelje".

Štrukelj: Najprej naj se opredelijo sindikati

Konkretnih predlogov vlade, po katerih bi se javni uslužbenci odpovedali rasti plač, Štrukelj ne želi komentirati, vse dokler se do njih ne opredelijo sindikati, ki so člani konfederacije. To naj bi se sicer zgodilo "enkrat v prihodnjih dneh".

Štrukelj: Spreti želijo delavce v javnem sektorju in gospodarstvu Pri celotni zgodbi ima sicer Štrukelj občutek, "da se v državi ustvarja neko zavestno oblikovan konflikt med delavci v javnem sektorju in gospodarstvu". Tega po njegovem "izrazito vzpodbujajo delodajalci, s posameznimi izjavami pa jim zelo uspešno pomaga tudi vlada. Oboji javnost prepričujejo, da bodo javni uslužbenci krivi, če bodo delavci v gospodarstvu ostali na cesti, kar pa je zavajanje," pravi.

"Vlada naj dokaže, da je položaj res kritičen"

Predsednik konfederacije od vlade še pričakuje, da jih bo s trdnimi dokazi in številkami prepričala, da je položaj tako kritičen, da je treba poseči v že pridobljene pravice, ter da je storila že vse, kar je lahko. "To pomeni, da se je odpovedala nakupom vojaške opreme, dodatni hitri gradnji avtocest in podobno," pravi. V sindikatu od vlade pričakujejo tudi zagotovila, da bodo bremena zaradi krize enakovredno razporejena med vse.

Posedi: Vladni predlog se mi zdi neuravnotežen Da so cilji, ki jih želi doseči vlada, že precej fiksirani in dajejo malo prostora za pogajanja, ugotavlja tudi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Janez Posedi. Glede na to ocenjuje, da s strani sindikatov za dosego omenjenih ciljev "ne bo veliko posluha". Tudi sicer se mu zdi predlog neuravnotežen.

Posedi: V časovni stiski je vlada, ne mi

Posedi upa, da vlada premore toliko treznosti, da se bo o predlogih, ki jih predlaga, še pogovarjala s sindikati in jih ne bo uveljavila na silo. "Vemo, da stvari niso enostavne, vendar je v časovni stiski vlada in ne mi, zato si njenih diktatov ne bomo dali kar tako vsiljevati," pravi.

Na vprašanje, kako komentira pričakovanja vlade, da bodo uslužbenci v javnem sektorju delili usodo z delavci v gospodarstvu, Posedi odgovarja, da bi to usodo z veseljem delili, če "bi imeli plače, kot se spodobi". Ob tem dodaja, da so javni uslužbenci z določenimi odpovedovanji omogočili prevzem evra, zato je po njegovem čas, "da zadeve uredimo kljub zaostrenemu položaju".

"Čakamo še na poziv za krvodajalsko akcijo"

"Pričakovati, da se naše plače v trenutku, ko so gospodarske razmere manj ugodne, vežejo na plače v gospodarstvu, hkrati pa se to ni zgodilo, ko so bile razmere v gospodarstvu drugačne, je nekoliko neokusno. Osebno čakam samo še na poziv za krvodajalsko akcijo za državo," dodaja.

Socialni partnerji razočarani nad odpovedjo seje ESS

Socialni partnerji razumejo preklic današnje seje Ekonomsko socialnega sveta (ESS) kot še en dokaz, da jih vlada ne obravnava kot enakovredne socialne partnerje v socialnem dialogu. Kot so zapisali v pismu premieru Borutu Pahorju, je takšna oblika socialnega dialoga med vlado in socialnimi partnerji nerazumljiva in nedopustna.

Seja je prestavljena za nedoločen čas Sklic seje ESS so predstavniki vseh sindikalnih central predlagali z namenom, da bi se socialni partnerji seznanili z nadaljnjimi ukrepi, ki jih načrtuje vlada za premagovanje posledic gospodarske krize. Seja je bila sklicana za danes, a so v četrtek popoldne prejeli obvestilo, da je prestavljena za nedoločen čas.

"Takšna oblika socialnega dialoga je nedopustna"

"Socialni partnerji smo enotnega stališča, da je takšna oblika socialnega dialoga med vlado in socialnimi partnerji nerazumljiva in nedopustna, saj ne omogoča, da bi v teh kriznih razmerah konstruktivno sodelovali in pripomogli k izboljšanju gospodarskih razmer in razvoju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," so predstavniki GZS, Združenja delodajalcev Slovenije, OZS, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, ZSSS, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, KSS Pergam, KNSS Neodvisnost, SZS Alternativa ter ZDSS Solidarnost zapisali v pismu Pahorju.

Je premier pozabil na obljube? Ob tem so premiera spomnili, da je tako ob izvolitvi kot tudi v programu dela vlade obljubljal, kako bo aktivno sodeloval v socialnem dialogu s socialnim partnerji ter ob njihovem sodelovanju pripravil ukrepe, s katerimi naj bi slovenskim podjetjem pomagali v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki jih prinaša kriza.

Kljub pripravljenosti socialnih partnerjev na sodelovanje pa so jih že pri prvem in do sedaj edinem operativnem vladnem protikriznem ukrepu, to je pri zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, za katerega bo vlada porabila 230 milijonov evrov, izločili. Vlada predloga zakona na dnevni red ESS ni niti uvrstila, zato v praksi prihaja do resnih problemov pri njegovem izvajanju, so še zapisali v pismu Pahorju.