Vlada potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi

Predlog zakona odpravlja pomanjkljivosti zakona o dolgotrajni oskrbi, in sicer pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo (CSD), ureja področje financiranja dolgotrajne oskrbe, oskrbovalcem družinskega člana omogoča, da nadaljujejo izvajanje storitev tudi po 1. januarju 2024. Z navedenim datumom bodo namreč obstoječi družinski pomočniki prevedeni v oskrbovalce družinskega člana. Določba prvega odstavka 134. člena uvaja domnevo, da je ob izpolnjevanju preostalih pogojev, z dnem uveljavitve predloga zakona za osebe izpolnjen pogoj gostote zavarovanja v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Kot so pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost, predlog ureja postopen začetek izvajanja pravic do dolgotrajne oskrbe. Uvedba dolgotrajne oskrbe je obsežen in pomemben nacionalni projekt na področju socialne varnosti, obstoječi zakon pa za začetek uporabe pravic določa 1. januar 2024. Navedeni rok predstavlja prekratek rok za prehod na nov sistem dolgotrajne oskrbe, saj ne omogoča pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in prehoda izvajalcev na nov sistem.

Opredelitev primerne časovnice je za vse deležnike ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebne sistemske in podporne rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Glede na to, da časovnica, določena v zakonu, ne omogoča pravočasnega začetka izvajanja dolgotrajne oskrbe, je nujno in neodložljivo, da se na novo določi prehodno obdobje za začetek uporabe pravic do dolgotrajne oskrbe, tako da se izvajanje posameznih pravic zamakne na kasnejše datume, so navedli.

Sistemsko urejanje dolgotrajne oskrbe naslavlja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na preostale stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva zakon, ni mogoče izvesti v predvidenih obsegu in rokih, je sprejem predloga zakona nujen, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna, so še navedli na ministrstvu.

Zakonski predlog naj bi v torek podrobneje predstavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

GZS: Vlada s sprejemom predloga zakona o dolgotrajni oskrbi krši pravila o delovanju ESS

 Gospodarski zbornici Slovenije so izrazili neprijetno presenečenje nad tem, da je vlada na današnji dopisni seji obravnavala in sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Ker predloga zakona pred tem na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) niso obravnavali, to predstavlja kršitev pravil o delovanju ESS, so opozorili v GZS.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, je predlagano besedilo tudi v nasprotju z obljubami o razbremenitvi stroškov dela kot enega od ciljev ob napovedi reform, saj prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo.

Predlog zakona namreč, kot so navedli v GZS, predvideva uvedbo dodatnega prispevka, pri čemer odstotek prispeva zavarovanec, drugi odstotek pa delodajalec, kar bo dodatno obremenilo plače, ki da so v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državi EU že zdaj nadpovprečno obremenjene. "Dodatni prispevki pa bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce," so prepričani v GZS.

Vlada je določila tudi besedilo predloga novele zakona o socialnem varstvu, s katerim med drugim predlaga sprejetje pravne podlage za kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in potrebne spremembe za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.

Ena izmed osrednjih sprememb predloga novele se nanaša na kadrovsko problematiko na področju socialnega varstva. Centri za socialno delo vrsto let opozarjajo, da se kadrovska struktura ne veča skladno s povečanim obsegom dela, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Predlagajo tudi spremembe, ki so nujno potrebne zaradi sprejetja programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021−2027. Z namenom spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki, bodo podprti ukrepi v tega okviru specifičnega cilja programa.

Ukrepi bodo osredotočeni na programe socialnega vključevanja, ukrepe socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami, izvajanje ukrepov mreže večgeneracijskih centrov ter večnamenskih romskih centrov, izvajanje aktivnosti na področju zaprtih oseb in oseb v probaciji ter ukrepe za izboljšanje vključitve priseljencev v izobraževalni sistem. Sofinanciranje navedenih specifičnih ciljev programa je predvideno s sredstvi evropskih skladov, zaradi česar se sprejema ustrezna pravna podlaga na zakonski ravni.

Predlog novele določa tudi popravke ter vsebinske uskladitve glede na prenesena področja socialnega varstva z ministrstva za delo na ministrstvo za solidarno prihodnost. Tako se urejajo institucionalno varstvo in področja starejših, ki jih ureja zakon o dolgotrajni oskrbi.

Predlog novele zakona o socialnem varstvu ureja tudi pravne podlage za zbiranje podatkov ter uvaja inšpekcijski nadzor nad strokovnostjo izvajanja ukrepov. Predlog predvideva finančne posledice za državni proračun v višini 700 tisoč evrov.

Vlada je na četrtkovi seji začela obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in predloga novele zakona o socialnem varstvu. Pred potrjevanjem pa je vlada oba zakonska predloga poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), vendar ta na petkovi seji ni bil sklepčen. Kot je za STA dejal trenutno predsedujoči ESS Jakob Počivavšek, vlada s potrditvijo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi pred obravnavo na ESS krši pravila sveta.