Četrtek, 4. 1. 2018, 16.47
6 let, 10 mesecev
Vasilka Sancin: Hrvaška zunanja ministrica politično zavaja #video
Včerajšnja izjava hrvaške zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško potrjena že leta 1991, v slovenski javnosti dviga veliko prahu. Mednarodna pravnica Vasilka Sancin je pojasnila, da izjava nima prav nobene opore v mednarodnem pravu, temveč gre zgolj za politično zavajanje.
Sancinova je pojasnila, da meje med republikami nekdanje skupne države Jugoslavije niso bile nikoli določene, zato je tudi ni bilo mogoče nikoli potrditi.
"S tem, ko je Hrvaška podpisala arbitražni sporazum in se vsa leta pogajala o določitvi meje, je tudi sama priznala, da meja še ni določena," je opozorila Sancinova.
Preberite še:
Hrvaški ribiči: Dobili smo zagotovilo vlade za ribolov do sredine zaliva #foto #video
Erjavec požugal Hrvaški #arbitraža
Erjavec: Hrvaška zavaja javnost, meja nikoli ni bila določena #arbitraža
Hrvaškim ribičem za nedovoljen prestop meje grozi do 1.200 evrov globe #arbitraža #video
Urejena mejna vprašanja niso pogoj za članstvo v OZN
Hrvaška zunanja ministrica je med drugim dejala, da ne ve, kako sta Hrvaška in Slovenija sploh postali članici OZN, če nimata mednarodno priznanih meja. Sancinova pojasnjuje, da odprta vprašanja in mejni spori niso merilo za pridobitev polnega članstva v tej organizaciji.
"Mnogo mejnih vprašanj med državami članicami OZN ostaja še odprtih. Pogoj za vstop v organizacijo je, da gre za državo. Pogoj za državnost pa je, da ima država opredeljiv teritorij, ne pa dokončno določenih mej," je bila jasna Sancinova.
Morda vas zanima še:
"Če je meja določena, zakaj smo se potem 20 let pogajali?" #arbitraža
Hrvaška evroposlanka bi v Piranski zaliv poslala vojsko
Veterani Plenkoviću: Reši spor s Slovenijo, sicer bomo šli v Piranski zaliv
Grožnje hrvaškim ribičem očitno zalegle #video
Spoštovanje razsodbe je predpogoj za dvostranske pogovore
Hrvaška, ki ne priznava arbitraže, Slovenijo v zadnjih mesecih vztrajno vabi nazaj za pogajalsko mizo na bilateralne pogovore o reševanju mejnega spora. Sancinova je prepričana, da takšen način reševanja meje po arbitražni razsodbi in po več neuspešnih dvostranskih poskusih reševanja ni smiseln. Dodala je, da je spoštovanje razsodbe predpogoj za dvostranske pogovore o morebitni prilagoditvi meje.
"Dvostranski pogovori o določitvi mejnih vprašanja so vedno mogoči, vendar pa je za njihovo smiselnost pogoj, da država spoštuje mednarodno pravo. Ko država zavrača veljavnost arbitražne razsodbe, je tudi povabilo v dvostranska pogajanja nesmiselno, saj se morajo odvijati v dobri veri, da se bo mednarodno pravo spoštovalo," je bila jasna Sancinova.
10