Varuhinja in nevladniki za skupno delovanje pri promociji pravic starejših

Potrebno bi bilo pospešiti nekatere aktivnosti V družbi je zaznati napredek pri reševanju nekaterih vprašanj, a bi bilo treba pospešiti nekatere aktivnosti, so sporočili iz urada varuha človekovih pravic.

Kot so zapisali v uradu, so se srečanja udeležili predstavniki Slovenske filantropije, Slovenske karitas, Zveze društev za socialno gerontologijo, Zveze društev upokojencev Slovenije ter Rdečega križa Slovenije.

Delež starejših se iz leta v leto povečuje Ugotovili so, da se delež starejših iz leta v leto povečuje, temu pa vselej ne sledijo tudi aktivnosti družbe. Kljub ukrepom države, da s socialnimi transferji zniža prag revščine, se ta zelo pogosto dotika prav starejših ljudi, zlasti starejših žensk nad 65 letom starosti. Starejši ostajajo v velikih, mnogokrat praznih in tudi mrzlih stanovanjih, saj ne zmorejo plačevati vseh mesečnih obveznosti.

Večina starejših ne zmore plačevati domske oskrbe Sistem institucionalnega varstva starejših omogoča bivanje v domovih za starejše, vendar zaradi vse nižjih pokojnin kar 80 odstotkov starejših ne zmore plačevati domske oskrbe. V humanitarnih organizacijah ocenjujejo, da je letos kar 30 odstotkov več prosilcev za neposredno pomoč v hrani in drugih potrebščinah.

Zaradi neugodnih družbenih gibanj in preobremenjenosti svojcev, zlasti tistih, ki so zaposleni, udeleženci srečanja pričakujejo, da bodo lokalne skupnosti namenile več podpore razvoju lokalnih programov oskrbe starejših na domu, programov socialnih servisov.

Nevladne oz. humanitarne organizacije so razvile številne oblike prostovoljnega dela in pomoči starejšim. Zakon o prostovoljstvu je sicer uredil mnoga vprašanja prostovoljnega dela, hkrati pa naložil organizacijam veliko administrativnega dela. Družba mora prepoznati izjemno vrednost prostovoljnega dela ter NVO nuditi večjo sistemsko finančno podporo, navajajo v uradu varuha.

10 odstotkov starejših doživlja eno ali več oblik nasilja Opozorili so tudi na naraščanje vseh oblik nasilja nad starejšimi in ocenili, da kar 10 odstotkov starejših doživlja fizično, ekonomsko ali psihično obliko nasilja. Pričakujejo, da se bodo institucije bolje povezale in učinkoviteje delovale tako pri preprečevanju nasilja in osveščanju javnosti, zlasti svojcev, kot tudi pri nudenju pomoči žrtvam.

Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje in skupno delovanje pri promociji pravic starejših in zahtevah za zagotovitev čim boljših pogojev življenja starejših.