V ZKP zaskrbljeni zaradi ukinjanja programov za duševno zdravje otrok

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru, na Zbornici kliničnih psihologov z zaskrbljenostjo spremljajo preoblikovanje in ukinjanje programov na primarni ravni zdravstvenega sistema, namenjenih skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki je v nasprotju s strokovnimi smernicami. V Sloveniji bi potrebovali najmanj 130 specialistov klinične psihologije za otroke in mladostnike, po podatkih ZKP pa je v Sloveniji le 45 kliničnih psihologov za otroke, mladostnike in njihove družine - nekateri od njih delajo tudi z odraslimi – in le nekateri delajo v ustreznem timu, so sporočili iz Zbornice kliničnih psihologov Slovenije. Čakalne dobe ponekod tudi deset mesecev Duševne motnje v otroštvu pogosto vodijo k duševnim motnjam v odraslosti. Več kot polovica duševnih motenj odraslih se namreč začne v adolescenci, zato je izjemno pomembna zgodnja in strokovno ustrezna obravnava. Dostopnost do tovrstne obravnave je slaba, saj čakalne dobe ponekod dosegajo tudi 10 mesecev. Prav tako slaba je tudi razširjenost mreže po regijah. Na primer v Posočju in na Notranjskem kliničnega psihologa za otroke in mladostnike sploh ni, na Primorskem, Koroškem in v Pomurju pa naj bi posamezniki pokrivali celo regijo, so še sporočili iz zbornice. Potrebna je okrepitev specializirane pomoči Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2011 – 2016 opredeljuje, da je promocija in izboljšanje skrbi za duševno zdravje otrok posebnega pomena ter da je potrebna okrepitev specializirane pomoči, hitro in učinkovito ukrepanje ob težavah. Junija je bil na seji vlade 2012 potrjen aneks k Splošnemu dogovoru za leto 2012, v katerem je med drugim standardiziran program dejavnosti Dispanzerjev za mentalno zdravje. Ta kot nosilca dejavnosti opredeljuje psihologa - ne pa specialista klinične psihologije - ali defektologa ali logopeda, program socialnih delavcev pa ukinja. Ukrep Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi bil namenjen povečanju dostopnosti programov s področja skrbi za duševno zdravje, kaže na popolno nerazumevanje strokovnih in etičnih smernic skrbi za otroke in mladostnike, so prepričani na ZKP.

Dobnik Renkova: Za naše otroke je dovolj dobro, če depresijo zdravi logoped Članica strokovnega sveta ZKP in vodja komisije za duševno zdravje v ZD Ljubljana Bernarda Dobnik Renko ob tem opozarja opozarja: "Če smo neposredno slikoviti – za naše otroke je torej dovolj dobro, če depresijo zdravi logoped in naglušne uči govoriti univerzitetni diplomirani psiholog, če po travmatični izgubi starša sedemletnik čaka na psihološko pomoč osem mesecev in če se dveletnik s težko razvojno motnjo na obravnave k specialnemu pedagogu vozi uro daleč od domačega kraja. Ali, kar se zgodi posledično, da se morajo starši po svojih močeh znajti sami in iščejo obravnavo za svoje otroke in zase izven zdravstvenega sistema, kjer ponudba različnih oblik pomoči ni ustrezno regulirana. In je, seveda, samoplačniška."

Kljub nasprotovanju stroke pa so spremembe že v veljavi.