Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
3. 12. 2014,
17.22

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 3. 12. 2014, 17.22

8 let, 8 mesecev

V Sloveniji so najbolj koruptivni gospodarstveniki in politiki

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Kljub malce bolj optimističnim kazalnikom, ki nas po zadnji raziskavi indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju uvrščajo na 39. mesto med 175 državami, so razmere v državi še vedno daleč od želenih.

Slovenija je sicer na Indeksu zaznane korupcije Transparency International (TI) zasedla 39. mesto oziroma dobila oceno 58 v razponu od 0 do 100 (višja je ocena, bolje je), a naj nas, opozarjajo v Transparency International Slovenija, napredek ne zaslepi. Kot je zapisal generalni sekretar v IT Vid Doria, kljub navideznemu naporu za povečanje preglednosti v javnem delovanju še vedno ni zadostne politične volje za vzpostavitev učinkovitega sistema proaktivne preglednosti.

"Zakonov se ne spoštuje, nadzor je šibak, nimamo vzpostavljene zakonodajne sledi. Pri upravljanju z državnim premoženjem in javnim dobrim še vedno prevladujejo interesi v prid določenim interesnim skupinam," meni Doria. Tudi v komisiji za preprečevanje korupcije "napredka" niso zaznali. "Korupcija in neprevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja na ključnih funkcijah v politiki in gospodarstvu sta še vedno eni od temeljnih ovir, da bi Slovenija dosegla boljši rezultat, kot ga je," so zapisali v sporočilu za javnost.

Dobovšek: Represija namesto preventive "Vse smernice v svetu za odpravo korupcije dajejo prednost represiji namesto preventivi. A policija lahko uspešno preganja le korupcijo na nižjih ravneh, za vse preostalo je pomembna preventiva," je za PlanetSiol.net povedal predavatelj na fakulteti za varnostne vede in poslanec Bojan Dobovšek, ki je bil nekdaj tudi del protikorupcijske komisije.

Po njegovih besedah bomo preglednost dosegli, ko bodo vsa sredstva gospodarstvenikov, politikov in vseh, ki so na ključnih funkcijah v državi, javno dostopna, ko bo jasno, kdo je lastnik sredstev, ki jih ima posameznik na računih doma in v tujini, nepremičnin, ko bo jasno, kako jih je zaslužil, ali je plačal davek.

Največ korupcije v gospodarstvu in politiki Opozarja namreč, da je največ korupcije prav v gospodarstvu in politiki. "Pri gospodarstvu gre za tako imenovano neformalno ekonomijo, ko smo priča kartelnim dogovorom, izogibanju plačila davka, ustvarjanju monopolov. Pri politiki pa za mrežo ljudi, ki jo neformalno, prek svojega vpliva obvladuje," pravi Dobovšek. Gre za kadriranje na državnih in drugih položajih, za ustvarjanje zakonodaje in podzakonskih aktov. V državi imamo kup nadzornih inštitucij, od Dursa, Fursa in do Urada za varnost konkurence, a je videti, da imamo od tega le malo koristi. "Saj vidite, kakšen pogrom se zgodi, ko katera od institucij opozori na korupcijo," na vprašanje o smiselnosti teh institucij odgovori Dobovšek.

Vlad rešitve do zdaj niso zanimale Ker preventivno delovanje potrebuje čas, da bi se lahko pokazali rezultati prizadevanj ‒ po mnenju Dobovška od tri do pet let – se nobena vlada do zdaj teh težav ni resno lotila. "To je nekaj, česar se ne da izmeriti v obdobju ene vlade, zato za te preventivne ukrepe nobena od njih ni bila zainteresirana," je jasen.

"Z dostopom do podatkov o finančnih sredstvih se bodo lahko ljudje odločili, ali bodo nekomu še naprej zaupali. Človek, ki ne zna pojasniti izvora svojega denarja, ne bo mogel zasesti določenega položaja," je prepričan Dobovšek. V TI Slovenija medtem opozarjajo, da državljani ostajamo pasivni in da volimo iste ljudi, "ki so tudi dokazano bili koruptivni – izvoljenih je 19 županov, ki so nezakonito dajali posle prijateljem, sorodnikom ali svojim podjetjem".

"Ne moremo spregledati tega, da je vrsta izpostavljenih politikov v predkazenskih in kazenskih postopkih, povezanih z domnevno zlorabo funkcije, kot ne moremo spregledati tega, da so bili državljani to pripravljeni spregledati in so tako na lokalnih kot na državnih volitvah svoje zaupanje znova položili v roke izpostavljenih politikov," menijo tudi v komisiji za preprečevanje korupcije.

Na vprašanje, ali lahko od vlade Mira Cerarja pričakujemo preventivno politiko na tem področju, Dobovšek pravi, da počakajmo, pa bomo lahko videli in ocenili.

Policisti so lani spisali 41 ovadb zoper 72 oseb Policisti so sicer v lanskem letu obravnavali za 27 odstotkov več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete kot leta 2012, in sicer dejanj v škodo bank, javnih financ, finančnih sredstev Evropske unije, pa tudi kaznivih dejanj, za katera so osumljeni nosilci javnih funkcij. Škodo, nastalo zaradi teh kaznivih dejanj, so ocenili na dobrih 288 milijonov evrov, vložili so 41 ovadb zoper 72 oseb.

Ne spreglejte