Četrtek, 13. 6. 2024, 18.43
4 dni, 19 ur
V razpravi o strategijah s področja obrambe opozorila o nujnem povečanju števila vojakov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
"Trojček dokumentov zaokrožuje vse, razumevanje in videnje, kako Slovenijo peljati naprej v letih, ki so pred nami, za soočenje z vojaškimi in drugimi grožnjami," je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec.
Odbor DZ za obrambo se je na današnji seji seznanil s predlogi treh strateško-usmerjevalnih dokumentov na obrambnem področju, in sicer z obrambno strategijo, vojaško strategijo in strategijo civilne obrambe. V razpravi so poslanci pozdravili vse tri dokumente, a tudi opozorili na nujno povečanje števila vojakov.
Vse tri dokumente je na seji na kratko predstavil državni sekretar ministrstva za obrambo Damir Črnčec. Kot je dejal, je "trojček" strategij nastajal dlje časa in upošteva nove varnostne izzive, ki so v Evropi nastali po ruski agresiji na Ukrajino. Omenil je predhodne dokumente, med drugim srednjeročni vladni program slovenske vojske oz. ministrstva, ki so po njegovem mnenju narekovali, na kakšen način bomo modernizirali slovensko vojsko.
Obrambna strategija po njegovih navedbah v hierarhiji nacionalnovarnostnih dokumentov predstavlja hierarhično najvišjo stopnjo na obrambnem področju. Iz nje namreč izhajata vojaška strategija in strategija civilne obrambe. "Trojček dokumentov zaokrožuje vse, razumevanje in videnje, kako Slovenijo peljati naprej v letih, ki so pred nami, za soočenje z vojaškimi in drugimi grožnjami," je pojasnil.
"V vojaški strategiji je zapisano tudi, na kakšen način bomo izvajali obrambo tako v zavezništvu ali kolektivni obrambi oziroma tudi samostojno," pa je pojasnil načelnik generalštaba slovenske vojske, generalpodpolkovnik Robert Glavaš. Vojaška strategija sicer opredeljuje izvajanje vojaške obrambe in vlogo slovenske vojske. Glavaš je dodal, da je poudarek na zagotavljanju zmožnosti vojaških sil.
Glavne točke civilne strategije je predstavil Boštjan Pavlin iz direktorata za obrambne zadeve. Poudaril je, da civilno strategijo na ministrstvu vidijo tudi kot temelj odpornosti države, družbe in posameznika. "Strategija bo tudi temelj za izgradnjo civilnih zmogljivosti za podporo različnim dejavnostim, kot so na primer podpora države gostiteljice, odzivanja na hibridne grožnje, zaščita kritične infrastrukture in drugo," je dejal. Ob tem je izpostavil tri ključne cilje civilne obrambe: podpora slovenski vojski, ohranitev neprekinjenega delovanja oblasti ter preskrba in preživetje prebivalstva.
V razpravi je Miroslav Gregorič (Svoboda) ocenil, da sta obrambna in vojaška strategija kvalitetna dokumenta, a dodal, da pogreša akcijski načrt s časovnico. Želel bi si, da ima Slovenska vojska 20 tisoč profesionalnih vojakov in 120 tisoč rezervistov.
Anton Šturbej (SDS) se je dotaknil civilne obrambe. Zdi se mu nujno, da je nastal ta dokument, ki bo izgrajeval sistem civilne obrambe, da se bo v primeru napada vedelo, kako zaščititi civiliste. Njegovemu strankarskemu kolegu Jožefu Lenartu se zdi pomembno, da se v dokumentih pozornost namenja ozaveščanju mladih o vojaškem poklicu.
