Na okrogli mizi Poročanje medijev o otrocih, ki jo je pripravil Mirovni inštitut, so prisotni izpostavili nujnost novinarjeve etične presoje pri poročanju o otrocih.
Novinarji obenem poudarjajo, da poročajo o sistemskih nepravilnostih. "Odgovorne institucije zgolj opozarjamo, kje niso opravile svojega dela," je dejal TV voditelj Uroš Slak.
"Medij je bil zadnji izhod staršev"
Na okrogli mizi, ki jo je pripravil Mirovni inštitut skupaj z varuhom človekovih pravic in Informacijskim uradom Sveta Evrope, je voditelj oddaje Trenja izpostavil, da mediji opozarjajo na sistemske nepravilnosti, ki naj bi se dogajale. "Odgovorne institucije se ne smejo zapreti in reagirati obrambno, saj jih ne želimo napadati kar brez pomena. Nanje se obračamo zaradi pritožb staršev, ki jim je bil medij zadnji izhod, naloga novinarjev pa je pokazati, kje ta sistem ne funkcionira," je poudaril.
"Z medijskim poročanjem jih opozarjamo na nedoslednost"
Po njegovih besedah želijo pristojne institucije, kot so centri za socialno delo, vzpodbuditi, da bi v primeru odkritih napak v prihodnje drugače ravnali. "Če sam sistem oziroma državni organi niso sposobni rešiti težave, jih z medijskim poročanjem prisilimo v reševanje le teh. Mi nismo tisti, ki bomo presojali in jim povedali, kako morajo ravnati, jih pa z medijskim poročanjem opozarjamo na nedoslednost in na to, da niso naredili, kar bi morali," je izpostavil Slak.
Pristojne institucije gledajo predvsem na to, kaj delajo mediji narobe
Obenem je prepričan, da pristojne institucije še vedno ne vedo, kaj bi bilo potrebno spremeniti v sistemu, temveč gledajo predvsem na to, kaj delajo mediji narobe. Opozoril je, da zanj kot novinarja nikoli ni bilo dileme o tem, da se imena in priimka otroka ter njihovih fotografij ne prikazuje.
"Resni mediji korektno objavljajo podatke o otrocih"
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik pa je poudarila, da je v interesu javnosti predvsem, da spozna nepravilnosti pri obravnavi mladoletnih otrok s strani državnih organov. "Nikakor pa ne sme biti v interesu javnosti razkrivanje osebnega življenja otrok," je poudarila. Ob tem je dodala, da resni mediji korektno objavljajo podatke o otrocih: "To postane problematično pri nekaterih drugih medijih, kjer spoštovanje otrokovih pravic pri pisanju ni najvažnejše vodilo."
Izpostavili so problem komunikacije med pristojnimi institucijami
Novinarji so izpostavili problem komunikacije med pristojnimi institucijami, ki se ukvarjajo z otroki. Po njihovem je namreč težava v tem, da mediji želijo razkriti težavo, vendar jim center za socialno delo ne posreduje nikakršnih informacij. Zastavljajo si vprašanje, kdo je za te odgovore pristojen in tudi, kako dejansko ravnati v posameznem primeru.
"Primerov etičnih dilem o poročanju bo vedno več"
Kot je na okrogli mizi povedala pomočnica odgovorne urednice Jane ter članica novinarskega razsodišča Alma M. Sedlar, bo primerov etičnih dilem o poročanju vedno več. "Kako naj vemo, kaj je res v otrokovem interesu in kaj storiti takrat, ko otrok sam želi nastopiti v medijih," sprašuje Sedlarjeva. Sicer priznava, da gre pri poročanju medijev tudi za branost zgodb. "Ne gre nam le za naklado, saj so tovrstne zgodbe res senzacija. Zatiskali bi si oči, če bi rekli, da niso," je dejala.
4
