Ponedeljek, 16. 1. 2023, 13.47
1 leto, 9 mesecev
V DZ o obsežnih vlaganjih v Slovensko vojsko v prihodnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,05
41
Kot predvideva resolucija o razvoju in opremljanju Slovenske vojske, bo do leta 2040 Slovenska vojska sklenila digitalno transformacijo in postala fleksibilna organizacija, temelječa na znanju.
Ministrstvo za obrambo je pripravilo resolucijo o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040. Ta – zlasti zaradi spremenjenih varnostnih razmer po ruskem napadu na Ukrajino – med drugim predvideva zvišanje obrambnih izdatkov in posodobitev Slovenske vojske.
V prostorih državnega zbora je danes potekala javna razprava o predlogu nove resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki ga pripravlja obrambno ministrstvo.
Globalne posledice vojne v Ukrajini
Nova resolucija je bila javno objavljena na spletnih straneh portala e-demokracija konec lanskega leta. Na javno predstavitev in posvet je ministrstvo za obrambo povabilo predstavnike akademske skupnosti, strokovnih in interesnih združenj, nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe, medije in splošno zainteresirano javnost.
Resolucija ugotavlja, da je vojna v Ukrajini, ki ima globalne posledice, med drugim okrepila zavedanje o pomenu Nata za zagotavljanje kolektivne obrambe v Evropi. V spremenjenem varnostnem okolju tudi ni mogoče izključiti napada na ozemeljsko celovitost in suverenost držav evroatlantskega prostora.
Trend približevanja vojaških groženj
Kot ugotavlja ministrstvo za obrambo, je za uresničitev povečanih ambicij, ki izhajajo iz spremenjenega varnostnega okolja, med drugim treba zagotoviti hitrejše višanje slovenskih obrambnih izdatkov na raven dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2030 in ohranjanje na tej ravni do leta 2040. Po prejšnji resoluciji, ki je bila pisana še pred vojno v Ukrajini, bi dvig na dva odstotka BDP dosegli leta 2035, torej pet let pozneje kot v najnovejši resoluciji.
Resolucija predvideva tudi nakupe helikopterjev za Slovensko vojsko.
Kot ugotavlja ministrstvo za obrambo v resoluciji, je v primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja, ko so se oboroženi spopadi postopno oddaljevali od Slovenije, v zadnjih letih opazen nasproten trend približevanja vojaških groženj slovenskemu nacionalnemu ozemlju.
Digitalna preobrazba Slovenske vojske
Zaradi spremenjenega varnostnega okolja je treba izvesti širši spekter ukrepov za doktrinarno, organizacijsko, kadrovsko, materialno in tehnološko prenovo Slovenske vojske (SV). Do leta 2040 bo SV sklenila digitalno transformacijo in postala fleksibilna organizacija, temelječa na znanju.
Po resoluciji bo razvoj SV do leta 2040 potekal v dveh razvojnih obdobjih, ki s ciljem harmonizacije nacionalnega obrambnega načrtovanja z zavezniškim sovpadata s cikli obrambnega načrtovanja v Natu. Prvo razvojno obdobje zajema obdobje od leta 2023 do leta 2030, drugo razvojno obdobje pa od leta 2031 do leta 2040.
Bataljonska skupina in izvidniški bataljon
Predpogoj za razvoj vseh zmogljivosti v obeh obdobjih je po trditvah obrambnega ministrstva ustrezna raven obrambnih izdatkov ter popolnjevanje z ustreznim kadrom, v nasprotnem primeru bodo tveganja razvoja in nedoseganje zmogljivosti prevelika.
Resolucija predvideva tudi nadgradnjo vojaške ladje Triglav (na fotografiji) in zamenjavo hitre patruljne ladje Ankaran s plovilom tipa večnamenske patruljne ladje. Po izteku življenjske dobe ladje Triglav bo po resoluciji Slovenija kupila sodobno plovilo enakega tipa.
Cilji in prednostne naloge v prvem razvojnem obdobju so med drugim vzpostavitev srednje bataljonske skupine in srednji bojni izvidniški bataljon (po napovedih ministrstva za obrambo bosta vzpostavljeni na finančno racionalnejši način) ter druge premestitvene zmogljivosti, namenjene delovanju v okviru Nata in EU ter na nacionalnem ozemlju.
Nabava bojnih kolesnih vozil
Za vzpostavitev zgoraj omenjene bataljonske skupine in izvidniškega bataljona bo treba v prvem razvojnem obdobju (2023–2030) nabaviti optimalno, minimalno število bojnih kolesnih vozil. Kot piše Delo, naj bi Slovenija kupila vsaj 106 bojnih kolesnikov.
Skladno z merili Nata bo delež premestljivih sil stalne sestave kopenskih sil SV dosegel najmanj 50 odstotkov. Del premestljivih sil bo integriran v vojaško strukturo Nata. Najmanj deset odstotkov stalne sestave SV bo ohranjalo stalno visoko raven pripravljenosti na nacionalnem ozemlju ali sodelovalo v zavezniških odzivnih silah, dejavnostih skupne odvračalne in obrambne drže oziroma v mednarodnih operacijah in na misijah.
Do deset tisoč mirnodobnih slovenskih vojakov
Manevrski del SV bo popolnjen pretežno s stalno sestavo in v ustreznem obsegu dopolnjen s pogodbeno rezervno sestavo. Manevrski del bo premestljiv in zmožen izvajanja vseh ključnih nalog SV, vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah. Prostorski del, ki bo večinsko popolnjen s pogodbeno rezervno sestavo, bo namenjen za delovanje izključno na nacionalnem ozemlju.
Po resoluciji bo skupni mirnodobni obseg SV do deset tisoč pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v sklopu vojne strukture SV.
Skupni mirnodobni obseg SV bo do deset tisoč pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v sklopu vojne strukture SV. Za investicijske stroške bomo vsakoletno namenjali vsaj 20 odstotkov obrambnih izdatkov. Za raziskave, razvoj in inovacije bosta namenjena najmanj dva odstotka obrambnih izdatkov.
Preoblikovanje Centra vojaških šol, nakupi helikopterjev ...
Center vojaških šol bo preoblikovan z namenom doseganja povezljivosti z javnim izobraževalnim šolskim sistemom in primerljivosti z zavezniškimi vojaškimi izobraževalnimi sistemi.
Prednostne naloge so po resoluciji še razvoj helikopterskih zmogljivosti za podporo specialnih sil, zaključek prenove Letališča Cerklje ob Krki, izgradnja sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega za potrebe zaščite nacionalnega zračnega prostora, razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter s postopno zamenjavo in dokupom lahkih vojaških helikopterjev. Resolucija predvideva tudi pospešitev razvoja domače obrambne industrije za razvoj obrambnih zmogljivosti.
Uvajanje umetne inteligence in razvoj slovenske mornarice
SV se bo modernizirala tudi z uvajanjem umetne inteligence, različnih sodobnih senzorskih sistemov ter zračnih in kopenskih sistemov brez posadke tako za bojevanje kot za bojno in logistično podporo. Za povečanje zmogljivosti bojne podpore bo SV med drugim nadgradila zmogljivost ognjene podpore, ki bo temeljila na samovoznih artilerijskih in minometnih sistemih.
Resolucija daje velik poudarek tudi izgradnji sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega. Vojna v Ukrajini, še prej pa armensko-azerbajdžanska vojna za Gorski Karabah, sta pokazali, kako pomembna je obramba pred letalniki.
Razvoj mornariških zmogljivosti bo temeljil na nadgradnji večnamenske patruljne ladje (VNL Triglav) in na zamenjavi hitre patruljne ladje (HPL Ankaran) s plovilom tipa večnamenske patruljne ladje. V pristanišču Koper bo zgrajen nov pontonski pomol z vsemi logistično-priveznimi sistemi. V drugem razvojnem obdobju bodo po izteku življenjske dobe ladje Triglav izvedeni postopki njene zamenjave s sodobnim večnamenskim plovilom enakega tipa.
Posodobitev vadišča Slovenske vojske
Iz operativne uporabe bodo umaknjeni oborožitev, oprema in sredstva, ki niso del načrtovanih ciljnih zmogljivosti. Ta umik se bo izvajal šele po nabavi sodobnejše opreme in oborožitve. Osrednje vadišče SV ostaja v Postojni in bo posodobljeno.
Različna mnenja v koaliciji
Mnenja glede resolucije so znotraj koalicije različna. Kot piše Delo, prvi odzivi kažejo, da Levica najverjetneje ne bo podprla resolucije. Levico moti predvsem višina izdatkov za obrambo in njihovo naraščanje. SD bo resolucijo po pisanju Dela najverjetneje podprla, "če se iskrenje med strankama (med SD in Gibanjem Svoboda) ne bo še stopnjevalo".
V SD so zadržani do ustanovitve tako imenovane vojaške akademije oziroma posebnega vojaškega visokošolskega zavoda. Ta bo po njihovem mnenju namreč onemogočal šolanje vojaškega kadra po programih, ki so usklajeni s civilnim javnim šolskim sistemom.
Letalski Martin Krpan
Slovenija je že kupila transportno letalo C-27 Spartan. Na fotografiji: italijansko transportno letalo tipa C-27 Spartan, ki je lani sodelovalo pri gašenju požara na Primorskem.
Slovenija je pred dobrim letom podpisala pogodbo za nakup vojaškega transportnega letala C-27 Spartan za SV. Po spletu so pred dnevi že zaokrožile fotografije transportnega letala C-27 Spartan, ki ga je v Italiji kupila Slovenija. Po fotografiji sodeč ga krasi simbol Martina Krpana, tako naj bi bilo tudi poimenovano letalo, ki bo v Slovenijo prišlo v bližnjih prihodnosti. Po napovedih bo Slovenija letos kupila še eno transportno letalo.
41