Uran: Svetost je privilegij

Uran je v svojem nagovoru poudaril, da "svetost ni nekaj zaukazanega, neko breme, ki nam je naloženo na ramena, ampak privilegij, dar, najvišja čast. V Svetem pismu človek ni predstavljen le po razumni naravi, ampak je v bivanje tudi poklican," je dejal. Dva pogleda na skrivnost življenja in smrti Nadškof je spomnil, da praznik vseh svetih na koledarjih najdemo pod dvema imenoma. Večinoma civilni koledarji uporabljajo naziv 'dan mrtvih' ali 'dan spomina na mrtve', v cerkvenem koledarju pa je poudarek na imenu 'vsi sveti'. Po Uranovih besedah sta to v resnici dva pogleda na skrivnost življenja in smrti, ki sta vseskozi predstavljala najtežji problem za človeka, namreč "ali je zadnji cilj našega bivanja grob ali pa novo, drugačno, večno življenje".

"Zaradi razkristjanjenja in nevere se med nas ponovno vračajo poganski običaji" Različni poganski običaji po njegovih besedah razodevajo včasih mrzlično iskanje odgovora na vprašanja od kod prihajamo, zakaj smo tukaj in kam gremo. "Zaradi razkristjanjenja in nevere se med nas ponovno vračajo poganski običaji. Postavljanje buč, čarovnic in drugih strašil je odgovor na prastrah pred smrtjo, ki ga človek nosi v sebi. S širjenjem satanskega kulta in kulta teme je Halloween postal priložnost za darovanje temačnih obredov od magije do črnih maš in umorov," je dejal.

Nasprotno od tega po besedah nadškofa na današnji dan praznujemo življenje, "ki se je razodelo z učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem Jezusa Kristusa. Čeprav naša pot do svetosti vodi po ovinkih skozi človeško nemoč, odklone in grešnost, kar povzroča vse vrste trpljenja, je vendarle to pot, ki nas pelje v življenje," je dejal Uran in dodal, da je lahko praznik vseh svetih velika vzpodbuda, da utrdimo vero v občestvo svetnikov.

Mariborski nadškof Franc Kramberger je medtem v svojem nagovoru poudaril, da naš čas zahteva zrele osebnosti, "sposobne, da uresničijo svetost v vsakdanjem življenju", zato so po njegovem "svetniki danes še toliko bolj potrebni".

Kramberger: Vsi svetniki so bili samo ljudje Kramberger je v svojem nagovoru poudaril, da so bili vsi, ki so bili v Rimsko-katoliški cerkvi razglašeni za svetnike, samo ljudje, predani Bogu in bližnjim. "Spomnimo se blažene matere Terezije, ki je po pločnikih in smetiščih Kalkute v Indiji pobirala umirajoče, zavržene, odpisane, izpostavljene smrti. Bila je znamenje ljubezni do bližnjega. Kdo se ne bi spomnil svetega Maksimilijana Kolbeja, ki se je žrtvoval za neznanega družinskega očeta? Kdo še ni slišal o svetem patru Piju iz Pietralcine, spovedniku, ki je nosil Kristusove rane in postal svetnik zakramenta sprave? Bil je znamenje usmiljenja in odpuščanja," je dejal nadškof.

"Svetniki so zoreli in dozorevali za nebesa" Kdor pozorno spremlja razglasitve za blažene ali za svetnike, po nadškofovih besedah lahko spozna, da so med svetniki "ljudje vseh stanov in poklicev. Svetniki se namreč niso rodili kot svetniki, marveč so po prizadevanju za sveto življenje zoreli in dozorevali za nebesa," je dejal nadškof.

"Naš čas zahteva zrele osebnosti" Prav zato so po njegovo k svetosti poklicani vsi kristjani: škofje, duhovniki, redovniki, redovnice, starši, učitelji, mladi in odrasli. Toliko bolj zato, ker so po nadškofovem prepričanju, "svetniki danes še toliko bolj potrebni. Naš čas zahteva zrele osebnosti, sposobne, da svetost uresničijo v vsakdanjem življenju," je poudaril.

"Svetost je tista sila, ki je sposobna spremeniti svet" Današnja družba po Krambergerjevih besedah namreč kaže globoko potrebo po svetnikih, "po osebah, ki zaradi svoje tesne povezanosti z Bogom morejo pomagati, da začutimo njegovo navzočnost, in nam posredovati njegove odgovore... Svetost je tista sila, ki je sposobna spremeniti svet. Ne politika ali diplomacija, ne konference in premirja, ne ideologija in filozofija, marveč svetost spreminja svet. Zgodovina to potrjuje," je dodal Kramberger.

Stres: Človek ni na svetu zgolj po slepem naključju Celjski škof Anton Stres je ob prazniku vseh svetih v svojem nagovoru v stolni cerkvi sv. Daniela poudaril, da človek ni na svetu zgolj po slepem naključju, ampak ima svoj cilj: "To je duhovna kakovost življenja, njegova moralnost in vrednote, za katere živi in se jim je pripravljen popolnoma posvetiti." Po njegovem so vsi ljudje rojeni za svetost.

"Človekovo življenje je potovanje proti cilju, ta cilj pa imenujemo svetost" Po besedah Stresa je človekovo življenje potovanje proti cilju, ta cilj pa imenujemo svetost. "Tega cilja ne moremo zgrešiti in potovanja ne zapraviti, če poslušamo Božjega Sina Jezusa Kristusa, sledimo njegovemu zgledu, doživimo njegovo odrešenje in s tem postanemo tudi deležni njegovega vstajenja," je dejal. Opozoril je, da so svetniki zgled in vzor, da je mogoče živeti tako, "da duhovne vrednote vedno bolj odločno in dosledno postavljamo na prvo mesto. S tem dosežemo krščansko, pa tudi človeško popolnost," je dejal.

"Vrhunska poklicna usposobljenost ni tisto najvišje" Ljudje po Stresovih besedah razvijamo različne sposobnosti: športniki telesno moč in spretnost, znanstveniki razum in izobrazbo, umetniki čut za lepoto in upodobitev le-te, pevci glas, igralci sposobnost vživljanja, gospodarstveniki iznajdljivost, politiki sposobnost vplivanja na ljudi, različni obrtniki razne veščine, znanja in spretnosti... Toda vrhunska poklicna usposobljenost in uspešnost po njegovo nista tisto najvišje.

"Resnična človeška vrlina je moralna odličnost" "Resnična in najbolj potrebna človeška vrlina ali lastnost je moralna odličnost: velika mera resnicoljubnosti, poštenja, potrpljenja, zvestobe, upanja, požrtvovalnosti in nesebičnosti," je dejal in dodal, da verniki pri vseh svetnikih občudujejo njihovo izjemno nesebičnost in pozabo nase.

"Blagor tistim, ki duhovno kakovost življenja postavljajo nad telesno" Tudi sicer se ob svetnikih po Stresovih besedah verniki začenjajo zavedati, da so vsi ljudje rojeni za svetost in da je to najpomembnejše v življenju. Svetniki "sporočajo, da največja in prava sreča ni tisto, kar danes ljudje najbolj cenimo in iščemo. Najbolj pomembno ni bogastvo, zdravje, dolgo življenje, uspešnost, kariera, človeški ugled... Blagor zato tistim, ki duhovno kakovost življenja postavljajo nad telesno, ki znajo iti čez neposredno korist in užitek, ki se znajo posvetiti nečemu velikemu onstran tega, k čemur nas navaja človeška narava," je zaključil Stres.