Torek, 17. 9. 2019, 10.10
5 let, 2 meseca
Strokovnjaki proti radikalnemu odstrelu volka in medveda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,33
9
Strokovnjaki poudarjajo, da trajne rešitve pri upravljanju volkov in medvedov lahko temeljijo le na znanju in konsenzu.
"Znanost je enotna glede upravljanja velikih zveri: nepremišljeni predlagani ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi - trajne rešitve lahko temeljijo le na znanju in konsenzu," so v sporočilu za medije glede upravljanja velikih zveri zapisali raziskovalci Oddelkov za gozdarstvo in biologijo Biotehniške fakultete. Ugotavljajo tudi, da so nekateri predlogi v nasprotju z zakonom, pri načrtovanju ukrepov pa je ključna uporaba znanja.
Mnogi predlogi bi lahko po mnenju raziskovalcev z biotehniške fakultete Klemna Jerine, Mihe Krofla, Aleksandre Majić Skrbinšek, Huberta Potočnika, Tomaža Skrbinška in Ivana Kosa vodili v še večje konflikte.
"Čeprav so ti predlogi, ki prihajajo od različnih interesnih skupin, politike in državnih služb, verjetno povsem dobronamerni, bi mnogi lahko vodili v še večje konflikte tako z velikimi zvermi kot tudi med različnimi družbenimi deležniki. Predstavljajo premik iz ene skrajnosti v drugo, kar nikoli ni rešitev. Zato odločevalce pozivamo, da pred sprejemom ukrepov temeljito pretehtajo tako prednosti kot slabosti različnih upravljavskih možnosti, predvsem z vidika njihovega prenosa v prakso in njihovih družbenih in gospodarskih posledic, zaželenih in nezaželenih," so zapisali v sporočilu.
V zadnjih desetletjih znanost in stroka prišli do pomembnih ugotovitev
Kot pojasnjujejo v nadaljevanju, sta v zadnjih desetletjih znanost in stroka, tako domača kot tuja, prišli do mnogih pomembnih ugotovitev o učinkovitosti mnogih ukrepov, ki se v praksi uporabljajo za zmanjševanje konfliktov z velikimi zvermi.
"Uporaba znanja pri načrtovanju ukrepov za zagotavljanje sobivanja ljudi in velikih zveri je ključna, da bo upravljanje uspešno na terenu, in obenem imelo zadostno podporo tudi širše javnosti," so prepričani.
Kot neodvisni znanstveniki-raziskovalci, ki se intenzivno ukvarjajo z raziskovanjem velikih zveri in prihajajo z dveh oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so podali skupno mnenje glede nekaterih nedavno predlaganih ukrepov upravljanja volkov in medvedov v Sloveniji.
"Povezave med konflikti in številčnostjo še zdaleč niso neposredne in sorazmerne in za zajezitev trenutnih konfliktov tako drastični ukrepi niso potrebni niti ne bi bili učinkoviti," pišejo strokovnjaki.
Nikakor ne podpirajo drastičnih redukcij populacij
"Trajnostnemu in zakonitemu odstrelu volkov in medvedov ne nasprotujemo – prav nasprotno, zdi se nam nujen upravljavski ukrep, pomemben za zagotavljanje sobivanja v naši antropogeno spremenjeni krajini. Nikakor pa ne podpiramo drastičnih redukcij populacij obeh vrst, ki se v zadnjem času predlagajo. Menimo, da bi vse radikalne rešitve, ki se kot predlogi pojavljajo v medijih, prinesle več slabosti kot koristi (to so popolna zaščita zveri, odstrel več kot polovice celotne populacije ali omejevanje velikosti populacije na določeno, slabo argumentirano število)," pravijo raziskovalci.
Kot pojasnjujejo, povezave med konflikti in številčnostjo še zdaleč niso neposredne in sorazmerne in za zajezitev trenutnih konfliktov tako drastični ukrepi niso potrebni niti ne bi bili učinkoviti.
Nekateri od radikalnih predlogov v nasprotju z zakonodajo
"Nekateri od teh radikalnih predlogov so tudi v nasprotju z zakonodajo ter jim močno nasprotuje pomemben del slovenske javnosti. Zato bi se zlahka ponovil lanski scenarij, ko je sodišče zaradi pritožb delov javnosti odstrel medvedov popolnoma zaustavilo, kar je bil po naši oceni eden ključnih katalizatorjev letošnjih revoltov lokalnih skupnosti," pravijo.
S tem bi se težave in družbeni konflikti še dodatno poglobili, dodatno bi se znižala tudi družbena sprejemljivost do zveri predvsem med lokalnimi prebivalci, so prepričani.
"Skakanje iz ene skrajnosti (popolna prepoved odstrela) v drugo (radikalni odstrel) po lastnih in tujih izkušnjah prinaša mnogo več težav kot rešitev. Najprej za ljudi, kot tudi za divje in domače živali," svarijo.
"Skakanje iz ene skrajnosti (popolna prepoved odstrela) v drugo (radikalni odstrel) po lastnih in tujih izkušnjah prinaša mnogo več težav kot rešitev. Najprej za ljudi, kot tudi za divje in domače živali," svarijo.
Pojasnjujejo, da je natančno uravnavanje številčnosti prostoživečih živali v naravi, še posebej to velja za volka, zelo zahtevno in v praksi praktično nemogoče zaradi velikih nihanj v njihovi številčnosti v posameznih obdobjih leta ter velikih prostorskih razsežnosti, na katerih se posamezni osebki oziroma skupine zadržujejo ter jih branijo pred drugimi osebki oziroma skupinami.
Bolj kot število zveri je pomembno število konfliktov
"Za ljudi in njihove dejavnosti je precej bolj kot število zveri pomembno število škod oziroma konfliktov, ki jih zveri povzročajo."
"Za ljudi in njihove dejavnosti je precej bolj kot število zveri pomembno število škod oziroma konfliktov, ki jih zveri povzročajo. Zato je ključno, da se pri upravljavskih ukrepih usmerimo predvsem v učinkovito preprečevanje teh težav. V ta namen je na voljo več preizkušenih ukrepov, med katerimi je tudi odstrel. Ukrepe je treba uporabljati razumno in na podlagi strokovnih izhodišč, ne pa pavšalno in populistično z namenom zadovoljevanja interesov posameznih interesnih skupin, ter jih prilagajati lokalnim razmeram in vrsti zveri. Za izvajanje teh ukrepov je nujno zagotoviti finančno podporo države različnim deležnikom v lokalnem okolju, na katere prisotnost velikih zveri tako ali drugače vpliva, in tako zagotavljati pogoje za uspešno sobivanje," opozarjajo raziskovalci.
Ukrep coniranja v Sloveniji težko uresničljiv
Nekateri predlogi, ki so jih zasledili raziskovalci, se nanašajo tudi na coniranje, pri čemer bi Slovenijo razdelili na območja, kjer bi medved in volk lahko živela, ter na območja, kjer ne bi smela biti.
"Glede tega predloga smo enotnega mnenja, da je v Sloveniji takšen princip upravljanja v praksi zelo težko uresničljiv, kar med drugim kažejo izkušnje s podobnim upravljanjem z medvedom v preteklosti. Še težje bi takšen sistem vzpostavili pri volku, za katerega je značilno teritorialno vedenje ter velike razdalje, ki jih mlade živali naredijo po odselitvi iz rodnih tropov," so zapisali.
"Dodatna težava je zagotoviti podporo sistemu, ki državljane razdeli na "prvorazredne" in "drugorazredne" prebivalce, pojavijo pa se tudi pravne težave povezane z izplačevanjem kmetijskih subvencij, odškodnin ter naravovarstveno zakonodajo. Zato je namesto coniranja območij prisotnosti posamezne vrste primernejša rešitev coniranje ukrepov glede na razmere z namenom prilagodljivega in učinkovitega preprečevanja problemov in njihovega hitrega reševanja, če se pojavijo," so prepričani.
9