Četrtek, 1. 12. 2016, 19.57
7 let, 1 mesec
Umrl je ekonomist in pravnik Ljubo Sirc
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,93
V 97. letu je umrl ekonomist in pravnik Ljubo Sirc. Bil je teoretik liberalizma in nekdanji predsedniški kandidat. Napisal je več knjig o mednarodni ekonomiji.
Ljubo Sirc se je rodil 19. aprila 1920 v Kranju. Po maturi v rojstnem mestu je v Ljubljani študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je začela zanimati tudi ekonomija. Ob nemški okupaciji je družina zbežala v Ljubljano, saj je Sirčevim grozila izselitev v Srbijo, obenem pa je družina ostala skoraj brez premoženja. Med okupacijo je bil Sirc aktiven v odporniški skupini Stara pravda, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte. Vodil jo je Črtomir Nagode. Po izključitvi Stare pravde iz Osvobodilne fronte je Sirc odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki.
Sedem let in pol je preživel v zaporu
Sirc je bil tudi eden od aretiranih v Nagodetovem procesu leta 1947. Šlo je za politični proces pod vodstvom Komunistične partije Slovenije (KPS).
Vrhovno sodišče je leta 1991 razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa, v katerem je bil obsojen Ljubo Sirc.
Maja tega leta je namreč slovenska tajna policija UDBA aretirala 32 intelektualcev, ki so se zavzemali za večstrankarstvo. Sirc je bil v procesu obsojen na smrtno kazen, ki so jo nato spremenili na 20 let zapora s prisilnim delom. Po sedmih letih in pol so ga izpustili.
Iz Jugoslavije zbežal v Veliko Britanijo
Leta 1954 so ga izpustili iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela ne prihodnosti, zato je že leta 1955 prek Italije zbežal v Veliko Britanijo. Leta 1961 je v Švici doktoriral iz ekonomije, nato pa predaval ekonomijo v Bangladešu in nato v Glasgowu.
Poročil se je s Sue, ki jo je spoznal na univerzi na Škotskem, v zakonu pa se jima je rodila hčer Nadia. Leta 1983 je ustanovil in nato dolga leta vodil londonski inštitut za proučevanje komunističnih gospodarstev (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies; od leta 1996 Centre for Research into Post-communist Economies).
Leta 1991 je sodišče razveljavilo sodbo
Sirc se je v Slovenijo vrnil šele leta 1989. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa.
V predvolilnem boju je ostal sam
Leta 1992 je kot član LDS kandidiral na predsedniških volitvah, vendar je pri tem šlo predvsem za liberalno-demokratski politični manever, Sirc pa je nato v predvolilnem boju ostal sam in brez podpore, na volitvah je bil poražen. Zavrnil je zlati znak svobode, ki mu ga je nameraval podeliti tedanji predsednik Janez Drnovšek.
Leta 2004 je bil med pobudniki ustanovitve Zbora za republiko.
Njegova tesna sopotnika v Sloveniji sta bila tudi Matej Kovač in Bernard Brščič.
Matej Kovač: Najbolj plemenit evropski protikomunist
Živel je sproščeno, brez trohice sovraštva in zagrenjenosti v sebi, ne glede na to, kaj so mu storili, je povedal Matej Kovač, direktor podjetja IUS-INFO v Zagrebu.
"Ljubo Sirc je bil izjemno dobrosrčen človek, brez zle misli. Občudoval sem ga, ker je živel sproščeno, brez trohice sovraštva in zagrenjenosti v sebi, ne glede na to, kaj so mu storili. A dobrohotnost ni zameglila njegove jasne misli o tem, kaj je potrebno, da se neka družba uspešno gospodarsko razvija, ter o tem, kaj je pošteno in kaj krivično.
Bolj kot največji slovenski klasični liberalec mi bo ostal v spominu kot najbolj plemenit evropski protikomunist."
Bernard Brščič: Umrl je morda edini ugledni slovenski liberalec
Njegova smrt je velika izguba za vse, je dejal ekonomist Bernard Brščič.
"Gre za veliko izgubo slovenskega liberalizma. Bil je eden od redkih disidentov, največjih žrtev komunizma. V svetu najbolj uveljavljeni slovenski ekonomist je pomembno pripomogel k intelektualni dekonstrukciji socializma. Njegova smrt je velika izguba za vse, ki jim demokratična in svobodna Slovenija veliko pomeni. Slovenski liberalci smo globoko pretreseni nad smrtjo nestorja slovenskega liberalizma.
Čeprav je živel v Glasgowu, je Slovenijo redno obiskoval in pozorno spremljal tukajšnje dogajanje. Njegova velika bolečina sta bila spodletela slovenska tranzicija in prehod v tržno gospodarstvo."
Odgovorni urednik Siol.net Uroš Urbas je pred desetletjem naredil dva intervjuja z Ljubom Sircem. Preberite nekaj njegovih misli iz intervjujev, ki sta dostopna tukaj in tukaj:
"Kuhati zamero po 60 letih je nesmisel. Sam sem 34 let preživel v tujini in ob tem skrbno sledil razvoju doma."
"Kapital nastane tako, da podjetje dela z dobičkom, to je dokaz, da podjetje prav in učinkovito dela. Del ustvarjenega prihodka je treba pustiti podjetju za razvoj. Če začnejo sindikati zahtevati višje plače brez povečanja produktivnosti, potem se bo zataknilo in bodo prebivalci sami trpeli, ker so zahtevali preveč in zmanjšali možnosti za prihodnji razvoj."
"Dolga leta pripovedovanja, kako je državno lastništvo najboljši sistem. Nekateri to podkrepijo še z nostalgijo, kako lepo je bilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Toda pozabljajo, da je od leta 1952 do leta 1980 Jugoslavija dobivala veliko neposredno podporo zahoda ali posojila. Preračunano v zdajšnjo vrednost je to tri milijarde dolarjev na leto. Ko je ta pritok kapitala upadel, so tudi delavske mezde v osemdesetih letih upadle na raven iz leta 1965. Jugoslavija je iz političnih razlogov letno dobivala deset odstotkov narodnega prihodka iz tujine."
"Obstaja neko ozračje, ki do podjetnikov ni prijazno. Banke se v Sloveniji ukvarjajo predvsem z velikimi podjetji, poleg tega lastnega kapitala ni dovolj. Treba je tudi izkoreniniti prepričanje, da so podjetniki izkoriščevalci."
"V Sloveniji sploh ni liberalizma, to je le nekoliko prebavljena komunistična oziroma socialistična mladina. To ime so si v Sloveniji izbrali, ker morate v Evropi pripadati eni skupini, in sicer socialni demokraciji, krščanskim konservativcem ali liberalcem. Jaz sem celo kandidiral zanje, ker sem mislil, da so se spremenili, a se niso, saj niso glasovali zame, ampak za Milana Kučana, ki je očitno pobral vse njihove glasove."
"Prepričan sem, da sposobni ljudje v pravih razmerah najdejo pot do uspeha. Vsi se že smejejo številnim poslovnim šolam. Te vzgajajo ljudi za pomožna dela. Nikjer pa ni zapisano, da bodo postali generalni direktorji, če imajo narejen MBA. No, ja, generalni direktorji še lahko postanejo, ne bodo pa zaradi MBA podjetniki."
