Ponedeljek, 20. 11. 2017, 12.16
7 let, 1 mesec
UKC Ljubljana: Okostnjaki padajo iz omar, nepravilnosti so se kar vrstile #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,35
21
Medosebna obračunavanja med vodilnimi, slabi odnosi med sodelavci, afere, kriminalistične preiskave in odhodi mladih zdravnikov zaznamujejo podobo UKC Ljubljana v mandatu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Negotova usoda programa otroške srčne kirurgije je zgolj eden od številnih okostnjakov, ki so v treh letih ministričinega mandata popadali iz omar naše največje bolnišnice. Kdo je odgovarjal zanje in katere glave bi morale pasti?
Je ministrica gordijski vozel v UKC Ljubljana presekala prepozno?
Razmere v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana v zadnjih letih med drugim močno zaznamujejo slabi odnosi med zaposlenimi in pomanjkanje strokovnega kadra. To se najbolj nazorno kaže na oddelku za otroško srčno kirurgijo, kjer je oktobra 2015 je umrl komaj 37 dni star dojenček.
Analiza omenjenega primera je pokazala, da bi lahko kirurga Tomaž Podnar in Samo Vesel smrt otroka preprečila, če bi se na poseg bolje pripravila. Zdravnika sta očitke o neustreznem zdravljenju zavrnila, primer, o katerem je bila javnost obveščena šele po slabih dveh letih, pa se je po besedah poznavalcev ozadja sprevrgel v obračun med strokovno direktorico UKC Ljubljana Marijo Pfeifer in takratnim strokovnim direktorjem pediatrične klinike Rajkom Kendo.
Vodstvo največje slovenske bolnišnice je marca 2017 začelo postopek za razrešitev Kende, ki se je zavlekel v poletje. Junija je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Pfeiferjevo in direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača pozvala k odstopu. Dvojica ni odstopila, ministrica je razrešitev želela doseči prek sveta UKC. Julija je kirurg Podnar odstopil z mesta vodje službe za kardiologijo na pediatrični kliniki, avgusta pa se je Kendi iztekel mandat na čelu pediatrije. Zaradi afer se Kenda za nov mandat ni potegoval, njegovo mesto je septembra prevzela Anamarija Meglič.
Medtem svet UKC kljub pozivom Kolar Celarčeve ni odločal o odgovornosti Pfeiferjeve in Kopača za stanje na otroški kardiologiji. Na pediatriji se je nato začel kadrovski kaos. Konec oktobra je z mesta vodje službe za kardiologijo odstopil Vesel, čez nekaj dni je z odstopno izjavo vodstvu podala Megličeva, ki pa si je nato premislila in ostala na položaju. Kolar Celarčeva je od Kopača zahtevala poročilo o razmerah na pediatriji, posebej je izpostavila potrebo po izboljšanju odnosov med zaposlenimi.
Vodstvo UKC je ministrici zagotovilo, da se stanje na pediatrični kliniki izboljšuje, vendar zadnji dogodki dokazujejo, da ni tako. V začetku novembra sta program otroške kirurgije zaradi slabih medosebnih odnosov zapustila zadnja slovenska kirurga, ki sta se izobraževala v omenjenem programu. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je to konec prihodnosti programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Pfeiferjeva je javnost mirila, da so v UKC podpisali pogodbo s praškim centrom za otroško srčno kirurgijo in da ni razloga za paniko. Svet UKC Ljubljana je v torek vendarle sprejel sklep o začetku postopka za razrešitev Kopača in Pfeiferjeve.
Preberite tudi: Na otroški srčni kirurgiji sta jima umrli obe deklici #video
Preberite še:
- Zaradi številnih napak so najmlajši umirali. Odgovarjal ni nihče. #video
- "Za kaotične razmere na otroški kirurgiji je krivo vodstvo" #video (Poglejte si celotno oddajo Močno srce)
- Zaradi slabih razmer v UKC Ljubljana zapustila Slovenijo in odšla v Nemčijo #video
Zdravnik naj bi bolniku vbrizgal smrtonosno mešanico morfija
Ministrica je primer Radan opisala kot izreden dogodek in ni vztrajala pri odstopu takratnega vodstva UKC Ljubljana.
Da se znotraj UKC Ljubljana dogajajo nepravilnosti, ki zahtevajo dolgoročne in sistemske rešitve, je v začetku januarja 2015 pokazal tudi primer nevrologa Ivana Radana, ki naj bi decembra 2014 83-letnemu bolniku vbrizgal smrtonosno mešanico morfija in kalija. Strokovni nadzor nad delom zdravnika je pokazal, da je Radan odredil hitro infuzijo smrtonosnega kalijevega klorida, bolnik pa je nekaj minut pozneje umrl. Radan je v UKC Ljubljana dobil izredno odpoved, očitke o neprimernem zdravljenju in skrajševanju življenja bolnikov pa je zavrnil. Notranji nadzor na nevrološki kliniki je spomladi 2015 pokazal, da naj bi Radan z visokim odmerkom morfija še enemu od bolnikov skrajšal življenje.
Maja 2015 je nato policija zoper Radana podala ovadbo za več kot 20 kaznivih dejanj, med drugim za sedem ubojev bolnikov s smrtonosno infuzijo. Poleg tega naj bi si nevrolog predpisoval psihoaktivna zdravila, na njegovem računalniku naj bi našli tudi več kot deset fotografij umirajočih pacientov. Še isti mesec je ministrica vodstvo UKC pozvala k odstopu, a vodilni tega niso storili. Septembra 2015 je poročilo o dogajanju na nevrološki kliniki pokazalo, da bi primer Radan lahko preprečili. Hkrati je ministrica, ki je vodstvo UKC maja pozivala k odstopu, izjavila, da je šlo v omenjeni situaciji za izredni dogodek.
Decembra 2015 je obtožnica proti Radanu postala pravnomočna, marca 2016 pa se je začelo sojenje Radanu. Februarja 2017 je tožilstvo spremenilo obtožnico, Radanu namesto šestih očitajo štiri umore bolnikov. Sojenje se v zadnjih mesecih letošnjega leta počasi približuje sklepni fazi. Hkrati prej omenjeno poročilo o primeru Radan v luči zadnjih dogodkov na otroški kardiologiji, da so tudi delo na nevrološki kliniki zaznamovali slabi odnosi med zaposlenimi, ki niso bili "optimalni".
Skladiščnik naj bi skrbel za preskakovanje čakalnih vrst
O preskakovanju čakalnih vrst v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu je organe pregona obvestil kirurg Erik Brecelj.
Duhove o kaosu v naši največji bolnišnici še vedno buri tudi preskakovanje čakalnih vrst, zaradi česar so se zaposleni v UKC Ljubljana oktobra 2016 znašli tudi v kriminalistični preiskavi. Pod drobnogledom preiskovalcev se je znašlo več zdravnikov, pa tudi skladiščnik Uroš Smiljić, ki naj bi kot posrednik svojim strankam v zameno za različne usluge pri zdravnikih obljubljal preskok čakalnih vrst.
Smiljića, ki ga je v naši največji bolnišnici zaposlil nekdanji prvi mož UKC Ljubljana Simon Vrhunec, je organom pregona prijavil priznani kirurg Erik Brecelj. Znani zdravnik naj bi namreč izvedel, da bo operiral pacientko, ki naj bi ji operacijo prek vrste za 20 tisoč evrov premoženjske koristi uredil prav Smiljić.
Poleg skladiščnika in zdravnikov so se v preiskavi pojavili tudi pripadniki policije. Zoper nekdanjega direktorja uprave za policijske specialnosti Roberta Sušanja in vodjo oddelka pilotov v letalski enoti Damjana Bregarja so na policiji uvedli postopek izredne odpovedi o zaposlitvi, trije uslužbenci so prejeli opozorila pred redno odpovedjo pogodb o zaposlitvi. Preiskava je pokazala, da so uslužbenci policije ljudem v zameno za preskakovanje čakalnih vrst pri različnih zdravstvenih storitvah domnevno omogočili polete s policijskimi helikopterji.
Zaradi suma korupcije je bil Smiljić od oktobra lani v hišnem priporu, med 14. oktobrom 2016 in 10. januarjem 2017 pa je bil v UKC Ljubljana začasno suspendiran. Po izteku pripora se je januarja 2017 kljub vpletenosti v afero vrnil na svoje delovno mesto v UKC Ljubljana.
Zadeva še ni dobila sodnega epiloga. Aprila letos je okrožno sodišče v Ljubljani na zahtevo specializiranega državnega tožilstva uvedlo preiskavo zoper 12 fizičnih in dve pravni osebi v zvezi s preskakovanjem čakalnih vrst v UKC Ljubljana. Odločitev tožilstva o vložitvi obtožnice po zaključku preiskave septembra 2017 še ni bila sprejeta.
Luknja v blagajni še nikoli večja kot zdaj
Da zdravstveni sistem pod vodstvom Milojke Kolar Celarc poka po šivih, dokazujejo tudi rdeče številke, v katerih se utapljajo naše bolnišnice. Kot smo aprila poročali na Siol.net, so te lani le še poglobile izgubo in dosegle enega najslabših rezultatov do zdaj.
UKC Ljubljana pri tem ni bil nobena izjema. Lani so v naši največji bolnišnici zabeležili najslabši poslovni izid v tem stoletju. 25,5 milijona evrov izgube je bila večja celo od rekordne iz leta 2013, ki je znašala 22 milijonov evrov. Skupna izguba preteklih let v UKC Ljubljana tako znaša skoraj sto milijonov evrov, kar se odraža v neporavnanih obveznostih do dobaviteljev. Rok plačil dobaviteljem so podaljšali na 128 dni, za dogovorjenimi roki pa zaostajajo kar 96 dni. Vodstvo UKC je ob tem poudarilo, da so potrebe po zdravstvenih storitvah presegle dogovorjen in plačan program zdravstvenih storitev, ki jih plačuje ZZZS. Zvišali so se stroški zdravstvenega materiala, zdravil, dela in skoraj vsi preostali stroški, so še sporočili iz UKC, ki je na zadnji dan lanskega leta zaposloval več kot 8.100 ljudi.
Notranji revizorji so pri pregledu 588 podjemnih pogodb, ki jih je UKC Ljubljana sklenil za izvajanje zdravstvenih storitev z večinoma redno zaposlenimi, ugotovili več nepravilnosti, od neustrezno opravljene analize stroškovne upravičenosti do neupoštevanja trajanja oziroma količine opravljenega dela.
Žilne opornice kupujejo po višji ceni kot Finci
Največja težava naše največje bolnišnice je tudi zgodba o preplačanih žilnih opornicah, ki se vleče že od leta 2013. Slovenske bolnišnice so žilne opornice takrat plačevale po štirikrat višji ceni kot primerljive zdravstvene ustanove v tujini. Po poročanju Financ je za opornice odštela 2,5 milijona evrov preveč. Po poročanju omenjenega časnika so v UKC Ljubljana takrat opornice kupovali za 1.263 evrov, čeprav je poljski dobavitelj enake opornice ponujal za 453 evrov. Spomladi 2013 so dobavitelja v UKC Ljubljana zamenjali in začeli stente kupovati po bistveno nižji ceni.
Vendar pa se je tudi ta cena glede na podatke v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija jeseni 2016 izkazala za pretirano. Medtem ko so slovenske bolnišnice opornice kupovale za okoli 400 evrov, so jih v eni od bolnišnic na Finskem kupovali za le 130 evrov.
In kaj se je spremenilo od razkritja o visokih nabavnih cenah medicinske opreme do danes? Kljub ukrepanju ministrice so maja 2017 v UKC Ljubljana za žilne opornice plačevali več kot Finci, in sicer okoli 240 evrov. Za negospodarno ravnanje v petih letih od izbruha afere ni odgovarjal nihče. Še več, Finance so septembra lani poročale, da so v UKC Ljubljana za dva milijona evrov preplačali tudi srčne zaklopke. Vodstvo naše največje bolnišnice je očitke o preplačanih zaklopkah zavrnilo.
Bolnike zaradi dolgih čakalnih dob boli glava
Ne samo slabi poslovni rezultati, računsko sodišče je februarja lani ugotovilo, da v naši največji bolnišnici na področju čakalnih dob leta 2012 niso zagotavljali enakopravne obravnave bolnikov. Hkrati je izredna notranja revizija ugotovila, da seznamov v UKC Ljubljana niso vodili v skladu z veljavnimi predpisi s področja čakalnih dob.
Najdaljše pričakovane čakalne dobe so bile lani na očesni kliniki. Za okuloplastične operacije in večje posege se je v povprečju čakalo 1.100 dni oziroma več kot tri leta, medtem ko so bolniki leta 2015 na omenjene posege čakali 80 dni manj. Čakanje na nekatere zdravstvene storitve se je podaljšalo tudi na urološki kliniki. Za druge posege na ledvicah se je v povprečju čakalo 785 dni, kar je 235 dni dlje kot v letu 2015.
Več kot leto dni v povprečju se v UKC Ljubljana čaka tudi na revmatološki ambulanti (710 dni), interni kliniki za kardiologijo (425 dni), za operacije na ožilju (370 dni), za operacije kile (440 dni) in žolčnih kamnov (393 dni), za endoprotezo kolena (375 dni), za operacijo hrbtenice (530 dni) ter mandljev in žrelnice pri otrocih (379 dni). Med 15 tipi preiskav, ki jih izvaja klinični inštitut za radiologijo, se je lani povprečna čakalna doba v primerjavi z letom 2015 skrajšala pri štirih. In kako bo požar gasila ministrica? S 36 milijoni evrov proračunskih sredstev za projekt skrajševanja čakalnih vrst.
21