Turk: Strinjamo se s pohvalami in kritikami v poročilu o lizbonski strategiji

"Pridržke imamo samo pri delih, kjer se nam zdi, da niso uporabili pravih podatkov," je na novinarski konferenci dejal minister in pojasnil, da gre za fiskalno stabilnost oz. vzdržnost davčnega sistema. Ocena, da Slovenija ni izkoristila ugodnih gospodarskih razmer, da bi uredila javni finančni primanjkljaj, je "morda preuranjena", meni minister. Ne strinjajo se tudi z oceno, da je domače povpraševanje glavni motor rasti.

Poročilo predstavlja dobro osnovo za slovensko predsedovanje EU

Poročilo kot celota po besedah ministra Turka predstavlja dobro osnovo za slovensko predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta oz. za razpravo, ki se bo na različnih formacijah vodila tako o strateškem poročilu kot o ocenah nacionalnih programov reform. Služba vlade za razvoj je po njegovih besedah ocene vesela, ker tako ocenjevanje vidi kot dodatno spodbudo reformnim procesom v Sloveniji.

Turk je ob tem poudaril, da gre za predlog komisije za ocene nacionalnih programov reform, ki jih bodo zdaj obravnavali različni sveti, ker bodo prihajale pripombe, kritike, dopolnila držav članic, pripravljena bo nova verzija, ki jo bodo predvidoma sprejeli na marčnem vrhu EU v Bruslju.

Vlade naj bi s svojimi naročili postale zgled pri javnem naročanju

"V strateškem poročilu lahko najdemo kar nekaj tem, ki smo jih napovedovali kot pomembne teme dosjeja lizbonska strategija v času predsedovanja," je dejal minister. Kot je pojasnil, se tako pojavi beseda ustvarjalnost ob boku besedi inovativnost, pojavlja se ideja o peti svoboščini, prostem pretoku znanja, ki jo je dal evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, poudarek je na prožni varnosti, realističnem pogledu na okoljske spremembe in pozivu, da naj bi vlade s svojimi naročili postale zgled pri javnem naročanju.

Slovenija je z dvema priporočiloma "v boljši polovici" Slovenija je v poročilu izpostavljena kot pozitiven zgled ko gre za gospodarske rezultate oz. približevanje novih članic starim, skupaj z baltskimi državami, Slovaško in Češko. Kar se tiče ocene nacionalnega programa reform, smo dobili oceno "dober napredek" skupaj s še devetimi državami, šest pa jih ima oceno "zelo dober napredek", je dejal Turk. Države se med seboj primerjajo tudi po številu priporočil, ki so jih dobile - Slovenija je z dvema priporočiloma po besedah ministra "nekje v sredini" oz. "v boljši polovici". Pod priporočili so tudi t.i. točke, ki jih kaže opazovati; v letošnjem priporočilu so štiri, medtem ko jih je bilo v lanskem poročilu osem, kar po besedah Turka kaže na velik napredek.

Turk: Na področju pokojnin nam ne teče voda v grlo

Kritiki sta po besedah ministra "ostali grobo vsebinsko enaki kot lani". Prva se nanaša na nadaljevanje reforme pokojninskega sistema, promocijo aktivnega staranja, da bi povečali zaposlovanje starejših in zagotovili dolgoročno vzdržnost financ. "Moramo pa se zavedati dveh dimenzij problema - časovne in demografske," je opozoril minister. "Vedeti moramo, da nam na področju pokojnin ne teče voda v grlo," je dejal.

Spodbudo Bruslja v službi vlade za razvoj sicer pozdravljajo. "To so problemi, v katere mora Slovenija ugrizniti, za katere mora iskati soglasje v medgeneracijskem dialogu, ne pa težav pometati pod preprogo" je poudaril Turk.

Druga kritika se nanaša na integriran pristop k prožni varnosti Druga kritika se nanaša na integriran pristop k prožni varnosti. V službi vlade za razvoj se po besedah ministra strinjajo, da je na tem treba delati naprej, da bi bilo slovensko gospodarstvo lahko konkurenčno, še posebej, da bi v časih, ko se kaže vse večje pomanjkanje delovnih mest, skozi fleksibilnost zaposlovanja lahko dosegli optimalno razporeditev pravih ljudi na prava mesta.

Turka presenetilo opozarjanje na težave s študentskim delom

Med zanimivimi zadevami oz. tistimi, ki so ga "nekoliko presenetile", je Turk omenil opozarjanje na težave s študentskim delom, na nevarnost kolektivne pogodbe za javni sektor, v smislu, da bo to odprlo nove pritiske na dvig plač in inflacijo. Po njegovem mnenju je zanimiva tudi ocena, da je treba pri naraščajoči ponudbi visokih šol paziti na njihovo kakovost.

Na področju reformiranja poslovnega okolja je Slovenija na prvem mestu Omenil je tudi nedavno oceno združenja Business Europe o izvajanju reform v državah, po kateri je Slovenija na sedmem mestu po reformah nasploh, na področju reformiranja poslovnega okolja pa je bila celo prva. "Kjer je imela vlada v rokah škarje in platno, smo dosegli zelo dobre rezultate, kjer je bilo treba iskati zelo široko družbeno soglasje, pa smo bili nekoliko manj uspešni," je dejal Turk.