Türk: Poudarek bo na tistih, ki prvič niso prišli na volitve

Aktualni predsednik je priznal, da so bili rezultati prvega kroga pod njegovimi pričakovanji, tako kar zadeva udeležbo, kot tudi kar zadeva njegov rezultat. Kljub razočaranju, ki ga v nedeljo ni skrival, pa je po nekaj prespanih nočeh in pogovoru s svojimi podporniki napovedal, da gre v drugi polčas predsedniške tekme optimistično razpoložen: "Prvi del volilne kampanje ni dal vseh odgovorov, ki smo jih pričakovali. V drugem delu bo še čas, da se vprašanja izostrijo, da se stališča razjasnijo in da se odgovori dajo."

Ključno vprašanje je socialna država Dr. Danilo Türk je izrazil upanje, da bo v drugem krogu prišlo do razprave o ključnih vprašanjih. V prvem krogu se je veliko govorilo, vendar kljub množici besed do ključnih vprašanj niso prišli: "Ključno konceptualno vprašanje, ki se mu je treba v kampanji posvetiti, je to, da v Sloveniji moramo ohraniti in razviti socialno in pravno državo. Vsem poskusom, vsem dogajanjem, ki pomenijo razgradnjo socialne in pravne države, je treba odločno reči ne." Predsednik Türk je opozoril, da so sprejeti ukrepi prizadeli veliko ljudi, skrbi pa ga dejstvo, da je bilo breme krize nepravično porazdeljeno.

Ihtavost pri varčevanju ni dobra Ihtavost pri varčevanju in ihtavost, h kateri pristopamo na socialnem področju, samo poglabljata recesijo in naše težave. Zato predlaga, da se upošteva postopnost in sistematičnost, ko gre za ukrepe, ki posegajo v socialne pravice. Po njegovem mnenju pa k temu ne prispevajo zakoni, ki se sprejemajo po hitrem postopku, ki so potem slabi in se morajo zato skoraj takoj popravljati. Dva pa sta celo pred referendumskim odločanjem.

Nekateri vladni pristopi so dobri Predsednik Türk je tudi tokrat izpostavil, da ni proti vsem vladnim ukrepom, da pa meni, da se morajo sprejemati z dogovorom. Tako, da bodo imeli ukrepi visoko stopnjo zaupanja vseh udeleženih. Tako, kot se to dogaja pri sprejemanju zakonodaje na trgu dela in pri pokojninski reformi. Čeprav še ni rezultatov, pa je to dobra priložnost, da se vzpostavi zaupanje. Kot slab primer je izpostavil zakon o slabi banki in zakon o slovenskem holdingu, kjer je šlo v preglasovanje in kjer imamo zdaj grožnje z referendumi.

Izginuli podpisi so nevarni za pravno državo Kar zadeva pravno državo, pa je izpostavil sumljivo izginotje referendumskih podpisov, kar je zelo hud udarec za pravno državo. Kot slab ukrep za krepitev pravne države je izpostavil tudi zmanjševanje sredstev za sodišča.

Demonstracij se ne bo udeležil Na sobotnih demonstracijah v Ljubljani, ki jih organizirajo sindikati, ga ne bo: "Razumem razloge in razumem stisko tistih, ki so pripravljeni priti na te demonstracije, in tistih, ki jih organizirajo. Pripravljen sem se sestati z delegacijo predstavnikov tistih, ki bodo v soboto demonstrirali. Moramo zagotoviti dialog kot glavno sredstvo reševanja problemov. Ena od nalog predsednika republike je, da na raznovrstne načine spodbuja dialog."

S ponosom levičar Kandidat za drugi mandat predsednika republike pa je moral odgovarjati tudi na očitke, ki so leteli iz tabora SD o tem, da njegovo kandidaturo podpira "stara levica", kandidaturo njegovega protikandidata Boruta Pahorja pa "nova levica": "Ljudi se ne da razporejati v ideološke kategorije. Danes smo v času, ko so te nekdanje ideologije že za nami. Če pa me vprašate, ali sem za socialno državo, ali sem za pravično razporejanje socialnih bremen, ali sem za dogovor, in če pravite, da so to levičarske ideje, potem sem levičar. Potem sem s ponosom levičar."

Večina ni prišla na volitve Kar zadeva njegove taktike v drugem krogu, pa je predsedniški kandidat, ki "štarta" z drugega mesta, povedal, da bo viden na terenu po vsej Sloveniji. Glede tega, kako prepričati tiste, ki so v prvem krogu volili dr. Milana Zvera, pa je predsednik povedal: "Vedno naslavljam vse volivce. Zdaj se mi zdi najpomembneje nasloviti vse tiste, ki v nedeljo niso prišli na volitve. Ti so v večini."

Očitki, da ni bil vladi v pomoč Očitki, da ni podpiral vlade pri nekaterih ključnih vprašanjih, tako tiste, ki jo je vodil Pahor, kot te, ki jo vodi Janez Janša, pa je predsednik Türk povedal, da mora biti predsednik republike samostojen in ravnati po svoji vesti. Vlado podpirati, kadar ta dela dobro, in biti tudi kritičen, kadar je to treba: "Tej vlogi se ne izogibam in je ne zavijam v leporečje, ne iščem izhoda v iluzijah, ali pa v nekih protislovnih trditvah. Funkcijo predsednika republike je treba razvijati, tako kot je ustavno zastavljena in ki zahteva, da se predsednik republike ne pusti podrediti izvršni oblasti. Predsednik mora biti predsednik državljank in državljanov, ne pa propagandni minister, trobilo ali advokat vlade. Mora biti predsednik republike."