Tudi Peter Prevc mora plačati davke

Kaj mora storiti vrhunski športnik, ki v tujini osvoji denarno nagrado? Je res dvojno ali celo trojno obdavčen? Dohodki poklicnega športnika so po slovenski zakonodaji obdavčeni z dohodnino kot dohodkom iz dejavnosti, ta pa je odvisna od načina ugotavljanja davčne osnove.

Rezident je tako zavezan plačilu dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir zunaj Slovenije. Za nas je zanimivejše področje obdavčevanja denarnih nagrad, ki si jih vrhunski športnik prisluži v tujini.

Vsako denarno nagrado mora prijaviti finančni upravi Vrhunski športnik mora skladno z zakonom vsako denarno nagrado, ki jo prejme v tujini, prijaviti finančni upravi. Peter Prevc bo moral davek od denarne nagrade, ki jo je prejel za zmago na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na Kulmu, najprej plačati v Avstriji, svoj delež pa zahteva tudi Slovenija, kjer je denarna nagrada obdavčena s 25 odstotki. Na račun dogovora o izogibanju dvojne obdavčitve finančna uprava Prevcu upošteva davek, ki je bil plačan v tujini, in mu obračuna zgolj razliko.

Država po drugi strani ne obdavči denarnih nagrad, ki jih izplača sama. Tako so na primer neobdavčene nagrade za medalje na olimpijskih igrah, svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih.

Vrhunski športniki so enako obdavčeni kot preostali, ki ustvarjajo dohodek Za vrhunskega športnika velja enaka zakonodaja kot za preostale državljane Slovenije. Davčni svetovalec Darko Končan ob tem opozarja, da pri obdavčitvi vrhunskih športnikov ne gre za dvojno ali trojno obdavčevanje, kot je pred dnevi zatrdil skakalni strokovnjak Jelko Gros.

"Žalostno je, da se človek, kot je Jelko Gros, ki je vrhunski strokovnjak na svojem področje, spušča v področje, ki mu je tuje in ga ne pozna. Športnik ni dvojno ali trojno obdavčen, finančna uprava samo izvaja zakon, ki velja za vse. Drugo pa je vprašanje funkcionarjev in zvez, ki imajo možnost pomoči davčnih strokovnjakov, a se za to pomoč ne odločijo. Ko se pojavijo težave, pa samo zavpijejo," je bil do zadnjih dogodkov kritičen Končan.

Poudarja, da je športnik v Sloveniji obdavčen toliko kot vsak drugi Slovenec, ki ustvarja dohodek. "Če profesionalni športnik v Sloveniji ustvarja dohodke iz naslova svojega udejstvovanja, ima kot vsi preostali zaposleni tako stroške kot davčno priznane odhodke in določene olajšave. Če si športnik ali kulturnik, nimaš nobenega posebnega statusa samo zato, ker ustvarjaš dohodke."

Ob tem je treba dodati, da država vrhunskemu športniku plača zavarovanje (zdravstveno, nezgodno in pokojninsko), omogoča mu prilagojeno izobraževanje in zaposlitev v javni upravi.

Vrhunski športniki zaradi davkov v Monako, drugi v protest Pri selitvi premoženja v davčne oaze niso v ospredju le podjetja. Ravno visoki davki so bili razlog, da so mnogi športniki hitro pozabili na Slovenijo in si svoje stalno prebivališče raje uredili v raznih davčnih oazah. Nekdanja vrhunska atletinja Jolanda Čeplak, ki je na vrhuncu svoje kariere padla na dopinškem testu, se je pred tem preselila v Monako, žepno državico, kjer ne poznajo ne davka na dobiček ne dohodnine.

Enako je storila tudi teniška igralka Katarina Srebotnik, ki je svoje premoženje preselila v Dubaj. Končan pri tem opozarja na pasti, ki izhajajo iz selitve premoženja v tujino. "Ko se je Čeplakova selila v tujino, je pozabila, da so tam stroški izredno visoki. Če nimaš stalnega dohodka, dokaj hitro propadeš."

Za svojevrsten protest se je odločil tudi zlati olimpijec Primož Kozmus, ki je zaradi visokih davkov začasno prekinil svojo športno pot.

Zaradi "dvojne" obdavčitve pred leti protestirali migrantski delavci Pred leti smo bili v Sloveniji priča največjemu protestu proti davkom od nastanka samostojne države. Slovenci, ki si kruh služijo v sosednji Avstriji, so na mejnem prehodu Šentilj protestirali proti po njihovem prepričanju dvojni obdavčitvi. Pozneje se je izkazalo, da obdavčitev sploh ni bila dvojna.

Slovenski migrantski delavci, ki imajo status davčnega rezidenta v Sloveniji, dobivajo položnice za doplačilo dohodnine zato, ker so njihove plače v Avstriji manj obdavčene kot enako visoke plače v Sloveniji. Hkrati je ustavno sodišče razsodilo, da bi bile posebne davčne olajšave za ljudi, ki delajo čez mejo in živijo v Sloveniji, v nasprotju z ustavo.