Sreda, 13. 5. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Trgovine naj ob nedeljah ostanejo zaprte #anketa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
19
Državni zbor bo na pobudo Levice v prihodnje obravnaval novelo zakona, s katero bi trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh ostale zaprte. V koalicijskih strankah SDS in NSi ter opozicijskih LMŠ in Levici predlog o zaprtju podpirajo. V DeSUS so za zdaj še zadržani, saj se morajo, kot pravijo, o tem na ravni poslanske skupine še pogovoriti. Tudi v stranki SAB se o podpori še niso izrekli – sprašujejo se, ali je sprejetje zakona sploh skladno z ustavo. Edina, ki predlogu nasprotuje, je stranka SMC. Iz strank SD in SNS pa odgovora na naše vprašanje, ali podpirajo krajši obratovalni čas prodajaln, še nismo prejeli.
Levica je včeraj v parlamentarni postopek vložila novelo zakona, po kateri bi trgovine tudi po koncu epidemije novega koronavirusa ob nedeljah in dela prostih dneh ostale zaprte. Izjeme bi bile samo manjše trgovine na bencinskih servisih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.
Se bodo trgovine zaprle še pred poletjem?
S tem so se v poslanski skupini pridružili pozivu Sindikata delavcev trgovine Slovenije, v katerem menijo, da smo v preteklih dveh mesecih kot narod že dokazali, da odprtost trgovin v zadnjem dnevu tedna ni nujno potrebna. Glede na široko javno podporo in podporo, ki so jo predlogu namenile najrazličnejše skupine, v Levici tako pričakujejo, da bo predlog sprejet še pred poletjem.
Podporo predlogu za skrajšanje delovnega časa trgovin je sicer v svojem nedavnem tvitu izrazil tudi predsednik stranke SDS in premier Janez Janša. Predlogu so naklonjene tudi vse večje krščanske verske skupnosti v Sloveniji.
Tudi v stranki Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) predlog podpirajo. Kot navajajo, so zaprtje trgovin ob nedeljah predlagali že na posvetovalnem referendumu leta 2003, ki je dobil podporo ljudi. "Ob tem pa si želimo tudi, da bi se odgovor o tem dosegel v okviru socialnega dialoga med sindikati in delodajalci," so v odzivu še zapisali.
Tudi v največji opozicijski stranki Lista Marjana Šarca (LMŠ) podpirajo zaprtje trgovin. Kot so nam v odgovoru pojasnili, menijo, da odpiralni časi številnih trgovin ponujajo zadostne možnosti za opravljanje nakupov, tudi če trgovine ob nedeljah niso odprte.
"Zaprtje trgovin ob nedeljah bo prineslo več prostega časa za zaposlene, ki tega do zdaj niso imeli. Posledično gre tudi za spodbujanje pozitivnih vrednot, kot sta kakovostno sobivanje in kakovostno preživljanje prostega časa na sploh v družbi," poudarjajo v stranki LMŠ in obenem opozarjajo na to, da smo se na referendumu leta 2003 državljani že odločili, naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte.
Kdo bo vzel v bran odpuščene delavce?
Med večjimi polemikami ob ukinjanju dela ob koncih tedna in praznikih pa za večino ostaja bojazen, da bodo morebitni krajši delovniki prinesli negativne posledice za zaposlene, na primer odpuščanja.
Na to opozarjajo tako v LMŠ kot v Stranki Alenke Bratušek (SAB), v kateri so ravno tako naklonjeni zaprtju trgovin, a se ob tem sprašujejo, ali je sprejetje takšnega zakona sploh skladno z ustavo, ki narekuje svobodno gospodarsko pobudo. Zaradi številnih nejasnosti se zato v stranki o končni podpori zakonu še niso izrekli.
V SAB se glede podpore o zaprtju trgovin še niso izrekli, saj številne nejasnosti do obravnavane seje ostajajo odprte.
"To dilemo naj najprej razrešijo pravniki, mi pa pozivamo vse ljudi, da tako kot v času koronakrize tudi zdaj ob nedeljah ostanejo doma in ne hodijo v trgovine," pojasnjujejo v SAB in poudarjajo, da jih še posebej skrbi za okoli 20 tisoč ljudi, ki bi ob sprejetju takšnega ukrepa ostali brez dela. Kdo jih bo vzel v bran, se ob tem še sprašujejo v SAB. V LMŠ pa so jasni – zaprtje trgovin nikakor ne sme postati izgovor za odpuščanja.
SMC kot edina nasprotuje, v DeSUS zadržani
Stranka modernega centra (SMC) predlogu kot edina nasprotuje. Kot glavni razlog za to navajajo odpuščanja. Poslanka Janja Sluga je namreč včeraj pojasnila, da predloga v primeru, da prinaša več brezposelnih, v stranki ne morejo podpreti.
"Razmere so ob tej epidemiji za gospodarstvo in tudi trgovino že dovolj težke, številni zaposleni so že ali bodo izgubili zaposlitev," je dejala in še dodala, da je zagotovo njihova naloga sprejemati ukrepe, ki bodo pomagali k zagonu gospodarstva, ljudem pa zagotovili službe.
Izjava poslanke SMC Janje Sluga
V koalicijski stranki DeSUS pa, vsaj za zdaj, ostajajo neopredeljeni. Kot so nam v odgovoru zatrdili, se morajo o tem še pogovoriti. "Treba je namreč prisluhniti tudi mnenju državljank in državljanov. Do takrat je o končni odločitvi še preuranjeno govoriti," so bili jedrnati.
Vprašanje, ali se zakonu obeta podpora, smo sicer naslovili na vseh devet parlamentarnih strank, a odziva do objave članka iz strank SD in SNS še nismo prejeli. Če bi pa gledali na stranke, ki so se do vprašanja opredelile, se noveli zakona vseeno obeta zadostna podpora v državnem zboru. Za sprejetje je potrebna absolutna večina (46 poslanskih glasov). Če bi vsi poslanci v strankah, ki podpirajo zaprtje prodajaln, glasovali za, bi novela, kljub 10 glasovom proti iz SMC, z 54 glasovi v parlamentarni proceduri presegla večino.
V trgovski zbornici za zdaj redkobesedni
Vprašanje smo med drugim naslovili tudi na Trgovinsko zbornico Slovenije. Kot so nam odgovorili, so začeli preverjati stališča trgovcev do zaprtja trgovin ob upoštevanju njihovega različnega blagovnega asortimenta in tudi velikostnega segmenta.
Dodali so, da v zbornici ne poznajo razlogov, ki so pripeljali predlagatelje do posega v trenutno ureditev delovnega časa prodajaln. Tudi v zbornici navajajo, da bi sprejetje novele povzročilo odpuščanja.
V sindikatu delavcev se odpuščanj ne bojijo
A kot poudarja Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, se morebitnih množičnih odpuščanj tako v sindikatu kot med zaposlenimi v trgovskem sektorju ne bojijo.
"V trgovinah že zdaj primanjkuje na tisoče delavcev," pravi Rožič ter dodaja, da v slovenskih trgovinah dela veliko takih delavcev, ki prihajajo iz nekdanje Jugoslavije in so zaposleni prek posredniških agencij.
Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije
"Odpuščanj med redno zaposlenimi ne bo. Gre predvsem za odpuščanja tistih, ki delajo prek pogodbenih obvez. Takšni delavci so zaposleni za določen čas. Če potrebe po delovni sili ne bo, jim pogodb ob izteku ne bodo podaljšali," še meni sindikalist.
Rizična skupina pa niso samo pogodbeni delavci, temveč tudi študenti. "Študenti se bodo nedeljskemu terminu dela pač morali odreči," pa o tem še pravi Rožič.
Nižje plače za zaposlene
Negativna posledica, ki bi jo prineslo zaprtje trgovin, pa niso samo odpuščanja, temveč tudi nižji mesečni prihodki za zaposlene. Delo ob nedeljah in praznikih namreč močno vpliva na višino osebnega dohodka, a kot še poudarja Rožič, so se delavci bolje plačani nedeljski dnevnici pripravljeni odpovedati.
"Dobivamo na stotine elektronskih pisem, v katerih nam zaposleni pišejo, da jim je preživljanje prostega časa z družino pomembnejše od tistih nekaj deset evrov, ki jih dobijo za pet ali sedem ur dela ob koncu tedna," nam je dejal sindikalist, ki je v preteklosti že pisal o tem, da nedeljsko delo negativno vpliva na osnovne funkcije, ki jih otrokom zagotavlja družina.
"Z vidika družbe gre za precejšnjo socialno škodo, saj družine odvrača od kakovostnega sobivanja, namesto pozitivnih vrednot pa spodbuja brezglavo potrošništvo," je ob nedavnem prazniku dela zapisal v poslanici.
Problematika, o kateri se premalo govori
Kot nam je v pogovoru še dejal generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič, nedeljsko in praznično delovanje prodajaln osvetljuje še eno izjemno problematiko, ki se je v javnosti ne omenja nikoli, in sicer to, da večina trgovcev namreč sploh ne upošteva 8. člena zakona o trgovini, ki zajema delovni čas.
Zakon namreč veleva, da mora trgovec pri določitvi delovnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni. "Zakon namreč sploh ne določa oziroma nikjer ni zapisano, koliko delavcev mora biti prisotnih glede na kvadraturo prodajalne. In kaj se dogaja? Potrošniki včasih tudi po eno uro čakajo na blagajni, ker je le ena odprta. To pa osvetljuje naslednjo težavo. Prodajalcev je premalo in še ti so popolnoma obremenjeni. Ko pridejo domov, se od utrujenosti preprosto sesujejo," poudarja Rožič.
Kot nam je še dejal za konec, smo se v obdobju koronavirusne epidemije državljani navadili na to, da so trgovine zaprte. Tako naj ostane tudi v prihodnje, potrošniki pa naj si čas za nakupovanje vzamejo med tednom.
19