Tožilka Jožica Boljte Brus ogorčena nad pogojnim izpustom Borisa Šuštarja

Boljte Brusova je namreč tista tožilka, ki je sodni senat pred dvema letoma prepričala, da je šest let zapora zaradi zlorabe položaja primerna kazen za nekdanjega državnega sekretarja. Naj poudarimo, da je šlo v primeru Borisa Šuštarja za prvo obsodbo korupcije državnega uradnika v Sloveniji. Šuštarjev odvetnik Ivan Stošič pogojnega izpusta svojega klienta ni želel komentirati, medtem ko nekdanji šef protikorupcijske komisije Drago Kos meni, da tudi za tiste, ki so obtoženi korupcije, veljajo enake pravice kot za druge zapornike. "Tu ne vidim problema, večji problem se mi zdi, da jih je v zaporu zaradi korupcije premalo," pravi Kos.

Zavod izpusta ni predlagal Neuradno naj bi Šuštar prestal 60 odstotkov kazni, Boljte Brusovo pa skrbi, glede na zapise v medijih, da so Šuštarja izpustili kljub domnevno negativnemu mnenju komisije, na katero je Šuštar naslovil svojo prošnjo za izpustitev. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da zavod za prestajanje kazni zapora v Kopru res ni predlagal pogojnega odpusta, kljub temu je tričlanska komisija bivšemu državnemu sekretarju ugodila.

"Obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Komisija je zato njegovi prošnji ugodila, čeprav zavod pogojnega odpusta ni predlagal," razlagajo na ministrstvu za pravosodje in dodajajo, da je bil Šuštar pogojno izpuščen že 1. marca 2007, v času mandata prejšnjega ministra.

Odsedel 4 leta in deset mesecev Odpust je na podlagi zakona izdala komisija za pogojni odpust, ki so jo sestavljali Igor Bele kot predsednik ter Primož Trebežnik in Aleš Arh kot člana, in sicer na prošnjo, ki jo je vložil obsojenec Boris Šuštar. Komisija je o pogojnem odpustu odločala na redni seji dne 12. marca 2010 in ugotovila, da Šuštar izpolnjuje pogoje, zato je prošnji za pogojni odpust ugodila. Šuštar, ki je bil obsojen enotno kazen 7 let in 4 mesece zapora, je prestal dve tretjini kazni, in sicer 4 leta in 10 mescev. "Pogojni odpust traja do izteka kazni oziroma do 26. novembra 2012, če ga sodišče ne bo preklicalo," še odgovarjajo na ministrstvu za pravosodje.

Letos 830 prošenj za pogojni izpust, ugodili 352 obsojencem Komisija o pogojnih odpustih odloča neodvisno, samo v letu 2010 je komisija prejela skupaj 830 prošenj in od tega ugodila 352 prošnjam, so še zapisali na ministrstvu za pravosodje, kjer dodajajo, da "pogojni odpust še ne pomeni, da je obsojenec kazen že prestal, gre samo za način prestajanja kazni, ki ga sodišče v primeru storitve kaznivih dejanj v tem obdobju lahko tudi prekliče".

Šuštar je bil prizadeven obsojenec in je celoti poravnal tudi svoj dolg "Zavod za prestajanje kazni zapora Koper sicer v svojem poročilu pogojnega odpusta ni predlagal, pri tem pa z izjemo dejstva, da je bilo kaznivo dejanje v javnosti izredno odmevno, drugih konkretnih razlogov ni navedel," pravijo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij in dodajajo, da "iz poročila zavoda izhaja, da je obsojenec kazen prestajal v skladu s hišnim redom in bil prizadeven pri delu, da je v celoti poravnal dolgove po sodbi in imel urejeno postpenalo". Po naših informacijah pa Šuštar dolga ni odplačal, temveč mu je bil denar zasežen. Naj spomnimo, da je takratna obravnava trajala skoraj do polnoči, ker si je Šuštar prizadeval, da bi mu denar odblokirali.

Na upravi zaporov pojasnjujejo tudi, da komisija za pogojne izpuste pri svojem delu ni vezana na predlog zavoda in se tudi sicer dogaja, da komisija ne sledi vedno predlogu zavoda, pa naj je ta pozitiven ali negativen.

Podkupnina 70 tisoč nekdanjih mark Naj spomnimo, da so Šuštarja aretirali novembra 2000 ob predaji podkupnine v nekem ljubljanskem lokalu in mu odvzeli prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja podkupnine. Obtožnica ga je bremenila, da je kot predsednik razpisne komisije za državne pomoči na ministrstvu za gospodarstvo od podjetnika Darka Selana prejel 70 tisoč nemških mark podkupnine, v zameno pa mu je iz državnega proračuna zagotovil nepovratna sredstva. Zanimivo je tudi to, da vse obsojence, ki so obsojeni na več kot dve leti zapora, namestijo v našem največjem zaporu na Dobu, Šuštar pa je svoje odslužil v "zlati kletki", kot pravijo koprskemu zaporu. Soobdolženec Boštjan Šoba se je izmaknil roki pravice, za njim je razpisana mednarodna tiralica.

Plaz obtožb zaradi korupcije Po Šuštarju se je vsul plaz podobnih obtožb korupcije, zlorabe položaja, pranja denarja, jemanja podkupnine. Oktobra so na pet let in dva meseca zaporne kazni na koprskem sodišču obsodili poslanca Srečka Prijatelja, ki so ga aretirali, ko je od Marjana Mikuža prejel 323 tisoč evrov, ki naj bi jih izsilil z grožnjami. Sodba še ni pravnomočna. Od leta 2006 je še vedno v sodni preiskavi Domen Zavrl, tako imenovani čudežni deček SDS, zaradi več deset kaznivih dejanj iz leta 2006, med drugim goljufije, pranja denarja in ponarejanja listin. Znesek: več kot milijon evrov premoženjske koristi.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje v aferi Čista lopata. Tožilstvo prvemu možu SCT-ja Ivanu Zidarju, nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak, direktorju Primorja Dušanu Černigoju in še trem obdolžencem očita nedovoljeno dajanje daril v primeru razpisa za gradnjo letališkega stolpa.

Od poslovnežev do odvetnikov in tožilcev Za zdaj ni nič novega v primeru Igorja Bavčarja in Boška Šrota, ki naj bi s pomagači zlorabila položaj, prala denar in ponaredila oziroma uničevala poslovne listine. Nekdanja direktorja Istrabenza in Pivovarne Laško sta se znašla v preiskavi zaradi verižne prodaje 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza. Pravnomočna je že obtožnica v primeru ljubljanske odvetnice Suzaane Gale, ki naj bi v svoji pisarni prejela 20 tisoč evrov podkupnine. A policisti je niso ujeli pri samem dejanju, saj je modra kuverta romala na balkon spodnjega stanovanja.

Najnovejši je primer murskosoboškega državnega tožilca Roberta Stojka, ki so ga kriminalisti ujeli s 25 tisoč evri označenega denarja.