To so poklici prihodnosti

Trajnost odpira nove zaposlitvene priložnosti

Trajnost ni modna muha med besedami. Ostala bo z nami, saj je njen pomen za današnjo družbo nepogrešljiv. Trajnost namreč zajema dolgoročno vzdržnost in ravnovesje med gospodarskimi in okoljskimi vidiki družbe, zaradi česar je njen pomen večplasten.

Z naraščajočim številom prebivalstva in povečanjem potrošnje se povečuje tudi obremenitev okolja. Trajnostni pristopi so ključni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaščito voda in zemlje ter zmanjšanje onesnaževanja. Trajnost nas spodbuja tudi k odgovorni rabi virov. Naj gre za vodo ali goriva, naravni viri so omejeni, zato je pri rabi virov še kako pomembna tudi reciklaža.  

Foto: Shutterstock

Trajnost pa poleg okoljskih vidikov zajema tudi socialno pravičnost, ki se nanaša na dostop do naravnih virov, zmanjševanje revščine, izboljšanje delovnih pogojev ter spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva. Ob tem nam omogoča večjo in dolgoročno gospodarsko stabilnost. Podjetja, ki vlagajo v trajnost, so bolj odporna proti nihanju cen surovin, regulativnim spremembam in drugim dejavnikom, ki vplivajo na poslovanje.

Tako ni presenetljivo, da se na trgu med delodajalci pojavlja vse več zanimanja za nove poklice, povezane s trajnostjo. Podjetja se na eni strani spopadajo s povečano ozaveščenostjo potrošnikov, ki se vse bolj zavedajo svojega vpliva na okolje in družbo ter temu prilagajajo tudi svoje nakupne navade, z druge strani pa na poslovne prakse podjetij pritiskajo zakonodajne spremembe, ki vse bolj spodbujajo trajnostne prakse in kaznujejo neodgovorno ravnanje.

Vsi navedeni izzivi pa predpostavljajo potrebo po mednarodnem sodelovanju, saj gre za globalne izzive, ki zahtevajo skupne rešitve in usklajene pristope, zaradi česar je vprašanje trajnosti le še kompleksnejše in tudi v gospodarstvu spodbuja nastanek novih delovnih mest.

Foto: Shutterstock

Novi poklici prihodnosti

Trajnostni izzivi, s katerimi se danes srečujemo na vseh področjih delovanja družbe, odpirajo vrata tudi novim družboslovnim poklicem. Naraščajoča potreba po reševanju kompleksnih družbenih, okoljskih in gospodarskih vprašanj zahteva strokovnjake z različnih področij, torej tudi družboslovnih, strokovnjake, ki razumejo globalno delovanje sveta ter potrebo po interdisciplinarno in celo mednarodno usklajenih pristopih.

Fakulteta za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani je največja interdisciplinarna družboslovna fakulteta v Sloveniji ter med večjimi in sodobnejšimi v Evropi. S svojimi človeškimi viri, lastnim raziskovalnim inštitutom, osrednjo družboslovno knjižnico in založbo razvija vrsto družboslovnih disciplin, pri čemer budno spremlja dogajanje doma in po svetu. Tudi na FDV so zaznali, da tako družba kot trg potrebujeta nove družboslovne kadre, opremljene z znanjem v povezavi s trajnostjo.

Na FDV svojim študentom ponujajo ustrezno znanje, s katerim bodo lahko vstopili tudi na področje reševanja novodobnih izzivov trajnosti. Svojo karierno pot bodo tako lahko začeli ali nadaljevali kot raziskovalci trajnosti, družbeni inovatorji, strokovnjaki za družbeno odgovornost podjetij, okoljski svetovalci ali na katerem drugem s trajnostjo povezanem delovnem mestu.

Si želiš spreminjati svet?

Tradicionalni poklici se spreminjajo

Spremembe v svetu, ki so tako ali drugače povezane s trajnostjo, pa ne le da spodbujajo nastanek novih delovnih mest, ampak vplivajo tudi na že obstoječe poklice. Praktično vsi tradicionalni poklici na tak ali drugače način čutijo vpliv teh sprememb, saj podjetja in organizacije prepoznavajo potrebo po integraciji trajnostnih praks v svoje poslovanje.

To velja tudi za obstoječe tradicionalne družboslovne poklice. Družboslovni strokovnjaki so pogosto ključni za oblikovanje politik, izobraževanje in spodbujanje družbenih sprememb v smeri trajnostnega razvoja.

Politologi raziskujejo politične mehanizme, ki spodbujajo ali ovirajo trajnostni razvoj, analizirajo politične odločitve, ki vplivajo na okolje, in predlagajo trajnostne politike na vseh področjih družbe. Podobno, a širše delujejo strokovnjaki s področja mednarodnih odnosov, ki se vse bolj osredotočajo na vprašanja globalne pravičnosti, okoljske diplomacije in sodelovanja med državami pri reševanju svetovnih trajnostnih izzivov.

Foto: Bor Slana

Sociologija se vse bolj ukvarja z vplivom podnebnih sprememb na družbo kot celoto, na neenakosti pri dostopu do naravnih virov ter na družbene posledice okoljskih kriz. Podobno se tudi kulturologi med drugim vse bolj osredotočajo na vlogo, ki jo ima na trajnostni razvoj kultura. Posvečajo se povezavi med kulturo in okoljem, izvajajo analize in raziskujejo, kako kulturne prakse in identitete vplivajo na odnos do okolja ter kako se lahko kultura uporablja za spodbujanje trajnostnih vrednot.

Spreminja se tudi vloga komunikologov, ki vse več pozornosti pri svojem delu posvečajo trajnosti in s tem tudi etičnosti. Povezujejo se z družbeno odgovornimi organizacijami in trajnostnimi iniciativami. Vse več se posvečajo trajnostnim produktom in storitvam, pri čemer o pomenu trajnosti osveščajo tako zaposlene, kot tudi kupce. Za orodje komunikacije se vse bolj uporabljajo digitalne platforme, medtem ko je uporabe drugih načinov komunikacije vse manj. 

Izobraževanje je osnova za doseganje sprememb

Da bi lahko nekaj spremenili, moramo to sprva dobro razumeti. Izobraževanje je torej prvi korak, ki je potreben na poti sprememb, na poti do izboljšav.

Zakaj družboslovje? Družboslovje omogoča razumevanje družbe, analizira družbene težave, odpira pot kritičnemu razmišljanju, razvoju socialnih veščin, spodbuja etično ravnanje, tlakuje poti spreminjanju družbenih norm, stremi k trajnostnemu razvoju in posledično prispeva k družbenemu napredku.

Zaradi svoje širine, ki jo pri razumevanju sveta omogoča družboslovje, to predstavlja temelj za kompleksno razumevanje sveta, družbe in posameznika ter igra ključno vlogo pri reševanju izzivov trajnosti.