Testen: Stavka se za sodnike ne spodobi

"O razpoloženju med sodniki vem samo malo več, kot se v javnosti ve. Med sodniki vlada splošno nerazpoloženje, nezadovoljstvo predvsem z osnovno uvrstitvijo sodnikov v plačne razrede, podcenjenost sodniškega poklica in s tem občutkom se kar strinjam," je dejal Testen. Naporna pogajanja Poleg predstavnikov sodnega sveta in sodniškega društva je bil Testen član skupine, ki se je usklajevala z ministrstvom za javno upravo glede sodniških plač. "Pogajanja so bila kar naporna in dolgotrajna. Dosegli nismo bog ve koliko, nekaj pa vendarle," je ocenil Testen. Pojasnil je, da "sodniki in sodniško društvo štejejo, da nismo dosegli prav nič, in celo kličejo na odgovornost tiste, ki smo se pogajali, češ da nismo dovolj trdno zastopali interesov sodstva." Ob tem je poudaril, da nihče od teh, ki so zdaj tako kritični, ni sodeloval na pogajanjih in ne ve, kako so tekla.

Večina sodnikov z nominalno nižjo plačo

Po Testenovih besedah se bo kar nekaj sodnikom - ne sicer izdatno, pa vendarle - plača izboljšala. Ob tem je pojasnil, da bi po plačni reformi, kot je bila zamišljena, večina sodnikov dobila nominalno nižjo plačo, kot jo je imela decembra 2007. Samo zaradi posega ustavnega sodišča bodo imeli zagotovljeno dosedanjo nominalno plačo, ampak kar lep čas zamrznjeno - dokler ne bodo vse uskladitve, do katerih bi bili sicer upravičeni, izenačile tega nadomestila.

Sodniki tudi nominalna zvišanja s 1. julijem letos in 1. julijem naslednje leto po Testenovem mnenju vidijo kot realna znižanja, ker bodo morali pravzaprav del povišice, ki bi jim pripadal in ki jim je bil obljubljen, žrtvovati zato, da si bodo sploh zagotovili tako plačo, kot so jo imeli doslej.

Predsednik vrhovnega sodišča sedaj v ustreznem razredu Glede uvrstitve sodnikov v plačne razrede je Testen dejal, da so predsednika vrhovnega sodišča uvrstili ustrezno. Predsednik vrhovnega sodišča je uvrščen v isti razred kot predsednik vlade in predsednik parlamenta. S tem je formalno na prvi pogled postalo nekako primerljivo stanje med vejami oblasti. Predsednik vrhovnega sodišča bo tako plačo po Testenovih besedah dobil postopoma, "ker ni denarja, da bi dobil že zdaj tako plačo, kot naj bi jo zaslužil".

Velike in neenake razlike med razredi

Ob tem je opozoril na problem, da je med predsednikom vrhovnega sodišča in najbolje plačanim vrhovnim sodnikom osem razredov razlike. Medtem ko je v primeru izvršilne veje od predsednika vlade do najbolje plačanega ministra samo en razred in so pri zakonodajni veji oblasti od predsednika parlamenta do najbolje plačanega poslanca trije razredi.

Že zdaj večina sodnikov dela bistveno več od predpisanega dela O nagrajevanju sodnikov glede na delovno uspešnost, ki jo po besedah ministra Gregorja Viranta prinaša plačna reforma, pa je Testen dejal, da že zdaj več kot 95 odstotkov sodnikov dela bistveno več od predpisanega obsega dela. To normo praktično vsi sodniki presegajo, je ocenil Testen in dodal, da so nekatera preseganja tudi taka, da kažejo, da mogoče norma ni čisto realna, da je samo normo lahko doseči. Velika večina pa po njegovem mnenju dela dovolj, "kar veliko sodnikov toliko, da res nimajo nobene rezervice več".

Ministrov poziv nesprejemljiv in žaljiv

"Ministrov poziv v smislu, da naj sodniki začnemo pošteno delati, da bomo pošteno zaslužili, in da je konec lenarjenja, je zame nesprejemljiv in žaljiv," je poudaril Testen. Sodniki večinoma že delajo dovolj in za to ne dobijo ustrezne plače.

Norma, ki jo mora sodnik doseči, ker sicer disciplinsko odgovarja, se ne spremeni. Tisti obseg dela, ki ga mora sodnik opraviti, preden sploh lahko začne konkurirati za dodatno plačilo, je pa po Testenovih besedah seveda bistveno višji od te norme.

Dodatno plačilo bo dobil sodnik, ki bo delal več, kot je dosedanje povprečno doseganje norme. Če se je na nekem oddelku norma dosegala povprečno 130-odstotno, se sodniku, ki bo delal 100-odstotno, ne bo nič zgodilo, vendar bo dodatno plačilo dobil samo tisti, ki bo delal več kot 130-odstotno, je s primerom postregel Testen.

826 sodnikov že vložilo pritožbe

Do torka je po Testenovih besedah 826 sodnikov od približno 1100 vložilo pritožbe na odločbe o uvrstitvi v plačne razrede. "To je po svoje normalno, ker sodniki večinoma mislimo, da je sedanja ureditev tudi protiustavna. Zato, da zadeva sploh pride pred ustavno sodišče, je treba ubrati še to pot pritožbe." Glede na to, da imata že upravno in vrhovno sodišče možnost, da sama prekineta pritožbeni postopek in zahtevata oceno ustavnosti, je Testen dejal, da bi bilo to normalno in to pričakujejo tudi sodniki, ki so se pritožili.

Načelno proti stavki Testen je v načelu proti temu, da bi sodniki stavkali. "Zlasti sem proti temu, da bi stavkali na tak način, kot so napovedovali ob zadnji zaostritvi lani, da bi v bistvu nehali delati." Vsaka oblika protesta, ko bi sodniki nehali izpolnjevati svoje sodniške dolžnosti, četudi samo začasno, je po njegovi oceni v nasprotju s sodniško etiko. "Mislim, da je čisto legitimna oblika protesta javna izjava, ki so jo že dali, morebiti tudi protestni shod - jaz bi predlagal zunaj delovnega časa, peticija. Stavka pa, menim, da se za sodnike ne spodobi."

Zaradi zamrznitve tudi do 10 odstotkov manj plače

Velika večina sodnikov bo februarja dobila januarsko plačo, ki bo enaka decembrski. Nihče ne bo dobil nižje plače, to je po Testenovih besedah zagotovljeno. S 1. julijem bo skoraj večina sodnikov dobila nekaj več in s 1. julijem 2009 večina sodnikov nekaj več. Testen podpira mnenje sodnikov, da bodo ta povečanja premajhna.

Premajhna zaradi uvrstitve v plačne razrede in zaradi delne zamrznitve plač zaradi znižanja dodatka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka. Predsednik vrhovnega sodišča je za svojo plačo izračunal, da zamrznitev plače pomeni 7,8 odstotka plače, pri nekaterih sodnikih pa do 10 odstotkov, kar ni malo.

Mladi pravniki imajo veliko boljše ponudbe O vplivu plače na odločitev mladih pravnikov za vstop v sodniški poklic pa Testen meni, da imajo dobri pravniki bistveno boljše ponudbe, kot jim jih lahko ponudi sodišče. Ob tem je poudaril, da niso vsi novi sodniki zanič. "Tudi za to plačo dobimo briljantne pravnike. Take, ki so na nek način zaljubljeni v sodniški poklic in čutijo to kot poslanstvo. Zaradi denarja pa res noben ne pride, ker imajo res boljše ponudbe," je prepričan Testen.