Tanko: Vlada pod sfero civilne družbe kadruje izrazito politične osebe

Po njegovem mnenju vlada pod sfero civilne družbe kadruje izrazito politične osebe. V četrtek je mandatno-volilna komisija po Tankovih besedah izbirala člane in namestnike članov državne volilne komisije (DVK) za naslednje obdobje. V delu, ki ga določi strokovna javnost oziroma štiri slovenske univerze - ljubljanska, mariborska, primorska in novogoriška - je za dva člana in dva namestnika DVK kandidiralo 7 doktorjev znanosti in ena univerzitetna diplomirana pravnica, je povedal Tanko. Tanko: Premier naj se opredeli do teh kadrovskih odločitev Koalicija pa je po njegovih besedah za namestnico člana državne volilne komisije izbrala diplomirano pravnico Astrid Prašnikar, ki je bila državna sekretarka pri nekdanjem ministru za notranje zadeve Radu Bohincu. Ta pa je po Tankovo "slučajno sedaj rektor Univerze na Primorskem in predlagatelj kandidature Prašnikarjeve". Premieru bo vodja PS SDS poslal tudi pismo s pozivom, naj se do kadrovskih odločitev v zadnjem času opredeli.

Kandidatka z "izrazito politično preteklostjo" "Zanima nas, v čem je kandidatka, ki je bila izglasovana z glasovi koalicije, boljša od treh doktorjev znanosti s pravnega področja," je dejal Tanko, ki je prepričan, da gre v tem primeru za zlorabo univerz. Te so po njegovih besedah namreč del civilne družbe, v tej kvoti pa se je izbralo kandidatko, ki ima "izrazito politično preteklost". Tako ona kot nekdanji minister Bohinc sta po besedah Tanka člana SD.

Tanko: Vlada bo skadrirala rezervno politično ekipo Kandidatka Prašnikarjeva je bila po poročanju medijev tudi kandidatka za ministrico v Pahorjevi ekipi, je poudaril vodja PS SDS. Kot je izpostavil, bo vlada očitno vložila veliko napora, da se tudi rezervna politična ekipa "skadruje na inštitucije in organe javne sfere". Ob tem je še opozoril, da so pri določitvi članov DVK vsaj enega člana ali namestnika dobile vse univerze razen mariborske.

"Kje so sedaj kriteriji strokovnosti?" Podobno se je po njegovo zgodilo tudi v tistem delu imenovanja članov in namestnikov članov DVK, ki jih predlagajo poslanske skupine. Predlaganih je bilo osem kandidatov, med katerimi je imel le eden naziv doktorja pravnih znanosti, in to je bil kandidat SDS Marko Kambič, ki pa ni bil izvoljen, je povedal. Tanko se sprašuje, "kje so sedaj kriteriji strokovnosti", ki jih je Pahor pred in po volitvah "tako vneto zagovarjal".

"Nesorazmerno" imenovanje članov DVK Opozoril je tudi, da je koalicija pri odločanju o članih DVK, ki se imenujejo iz predlogov PS, "zaobšla načelo sorazmernosti, ki ga določa zakon". Po tem načelu bi SDS po njegovo morali pripasti dve mesti, prav tako tudi SD. Vendar so imenovali le enega kandidata SDS in dva iz vrst SD, je pojasnil.

Tanko: Razrešitev Logarja ni bila strokovno utemeljena Ob tem je spomnil tudi na četrtkovo razrešitev direktorja urada vlade za komuniciranje Anžeta Logarja. Poudaril je, da je Pahor obljubljal, da bo moral vsak predlog zamenjave biti zelo dobro strokovno utemeljen, česar pa v tem primeru ni bilo. "Gospod Pahor je nedavno izjavil, da na tem, ali bo uspel zadržati odločanje o tem, ali so predlogi naši ali vaši, stoji celo njegov koncept in njegova vlada. Dejal je, da s tem on kot predsednik vlade stoji ali pade. Na to želimo v poslanski skupini tudi odgovor," je še povedal Jože Tanko.

NSi: Vsakodnevne poteze zanikajo Pahorjeve obljube o strokovnem kadrovanju V NSi medtem ugotavljajo, da "smo priča številnim zamenjavam, kjer posamezniki niso zamenjani zaradi slabih rezultatov, temveč zaradi politične nekompatibilnosti". Zato v stranki menijo, da so bile "številne obljube predsednika vlade Boruta Pahorja o strokovnem kadrovanju "lepe besede, ki pa jih vsakodnevne poteze vse bolj zanikajo".

"Pahor ne zdrži pritiskov koalicijskih strank" Kot so v izjavi za javnost zapisali v stranki, je predsednik vlade vsaj v prvih dneh vladanja poskušal pokazati nekaj trdnosti, "vendar so, kaže, pritiski central koalicijskih strank prehudi, da bi lahko vzdržal pritiske. Primer odstopa podpredsednika LDS Slavka Ziherla z mesta državnega sekretarja zaradi imenovanja Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca predsednika vlade je zgled in opomin, kaj se lahko dogodi Pahorju, če ne bo upošteval interesov strankarskih central," so zapisali.

NSi kritizira stroške predsednika države V stranki izpostavljajo nekatere stroške predsednika države. Kot navajajo, je oktobrski dvodnevni obisk predsednika republike Danila Türka v BiH zgolj za najem prestižnega letala davkoplačevalce stal 89.100 evrov. Prav tako ni bila, kot navajajo, poceni predsednikova pot v New York. "V Novi Sloveniji podpiramo predsednikove bilateralne obiske, vendar smo prepričani, da bi moral predsednik države dajati zgled pri porabi davkoplačevalskega denarja," so zapisali in dodali, da v trenutkih gospodarske krize ni "nič narobe, če mora tudi predsednik države pri svojih delovnih obiskih na katerem izmed letališč počakati uro ali dve".