Torek, 5. 9. 2023, 10.33
1 leto, 2 meseca
Minister Boštjančič: Banke bomo dodatno obdavčili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
"Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a si kot vlada želimo, da bi tudi ta sektor pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi," so obrazložili.
"Odločili smo se, da bomo začasno dodatno obdavčili bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka za obdobje petih let," je v izjavi za medije dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Razlog za to je močno povečanje dobičkonostnosti bank tako v 2022 kot 2023, ki jih bo dodatno okrepil tudi za v septembru napovedani dvig referenčnih obrestnih mer, je minister utemeljil odločitev.
Napovedana obdavčitev bo, skupaj z ostalimi ukrepi, ki se tičejo bančnega sektorja, urejena z zakonom, ki bo sprejet čez približno mesec dni. "Podrobnosti glede davka bodo dorečene skupaj z bankami v naslednjih tednih," je dodal minister.
Je pa ta obdavčitev je samo del ukrepov, ki se tičejo bančnega sektorja, sledili jim bodo tudi drugi, predvsem produkti, ki jih bodo banke ponudile kot pomoč pri obnovi po katastrofalnih poplavah.Boštjančič je navedel tudi, da bodo proračunske prioritete nekoliko preoblikovane, saj je sanacija v ospredju.
"Banke ne morejo in ne smejo biti edine, ki bodo nosile svoj delež pri obnovi," je poudaril in dodal, da se bo velik del sanacije - po prvih ocenah bo škode za približno pet milijard evrov - bo financiral z dodatnim zadolževanjem, pogovori o možnih ukrepih pa še niso zaključeni.
Mnenje dala tudi ECB
"Predlog smo oblikovali ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (ECB) in primera španske ureditve obdavčitve, da odločitev za obdavčitev bank zahteva predhodno analizo njenega vpliva na stabilnost finančnega sistema," so namero, ki jo je v ponedeljek zvečer razkril premier Robert Golob, pojasnili na ministrstvu.
Predlog so oblikovali po posvetu z Banko Slovenije
Zavedamo se, kako pomemben del finančnega sistema so banke in kakšno vlogo ima njihovo poslovanje za finančno stabilnost države, so zagotovili in dodali, da so predlog oblikovali tudi po posvetovanju s slovenskim bančnim regulatorjem, Banko Slovenije, in da je ta "sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti".
Po opozorilu ECB o španskem primeru z dodatno obdavčitvijo zbrana sredstva po njihovih navedbah ne smejo biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak morajo biti sredstva porabljena namensko. "Tako predlagamo, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v Skladu za obnovo Slovenije, iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje sanacije škode po poplavah," so navedli.
Glede tega je minister v današnji izjavi poudaril, da so odločitev glede obdavčitve sprejeli na podlagi natančnih analiz in po zgledu drugih držav, ki so tak ukrep že izvedle. "Ključna razlika pa je, da mi to pripravljamo zaradi naravne nesreče, in ne zaradi drugih razlogov," je še dejal Boštjančič.
Začasno obdavčitev bank bodo uredili v zakonodajnem paketu
Ob tem so napovedali razmislek v smeri zagotavljanja sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve. "Opravili bomo razmislek, da se pri odmeri davka upoštevajo na primer že plačana prostovoljna vplačila bank v Sklad za obnovo oziroma vplačila prispevkov bank v ta sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka," so dodali.
Napovedano začasno obdavčitev bank bodo po napovedih ministrstva uredili v zakonodajnem paketu. "Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a si kot vlada želimo, da bi tudi ta sektor pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi," so obrazložili. Ob tem so pozdravili poteze bančnega sektorja, ki se je takoj po ujmi odzval z določenimi aktivnostmi in predlogi.
