Svet sedi na energiji, ki je ne izkorišča

Pred letom dni je raziskovalna ladja Tržaškega inštituta za geofiziko tri dni prečesavala slovensko morje ter iskala energetske vire pod zemeljsko skorjo. Znanstveniki so z zvočnimi sondami prodirali pet kilometrov globoko v zemeljsko skorjo. Leto dni po opravljenih meritvah prve analize kažejo, da se pod slano vodo skriva zajeten energetski vir – topla geotermalna voda. O tem, kako so meritve potekale, kje so toplo vodo našli in kaj s to vodo početi, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Harpha Sea Aljošo Žerjalom, ki je vodil projekt odkrivanja tople vode.

Zakaj ste sploh začeli raziskovati potenciale geotermalne vode pod slovenskim morjem? Kaj je bil povod? Načeloma v morju opravljamo veliko meritev tako vode kot morskega dna. Imamo določeno opremo, s katero svetimo v dno. To so posebni sonerji, ki smo jih kupili prav z namenom, da bi lahko raziskovali dno v okolici Kopra. Ugotovili smo, da s svojo opremo pridemo do globine okoli 50 metrov v sediment, zato smo se začeli povezovati s podobnimi inštituti v Trstu in z Oddelkom za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Apetiti pa so nam rastli. Hoteli smo videti geološke strukture malo globlje, zato smo zaposlili dve kolegici, ki sta na to temo delali doktorat. Sicer pa odkrivanje tople vode na Obali ni nič novega. Pri Izoli so odkrili vir tople vode, ki pa ni primerna za izkoriščanje, ker je pretok premajhen in temperatura prenizka.

Kaj pa ste odkrili vi? Sodelovali smo z inštitutom v Trstu, njihova barka lahko opravlja meritve do 70 metrov globoko. Potem smo pri nekem evropskem projektu sodelovali z Italijani, oni so imeli barko, ki je lahko raziskovala od sto do 200 metrov globoko. Zdaj pa smo skupaj z inštitutom v Trstu in Oddelkom za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani sodelovali pri projektu, kjer smo imeli na voljo barko, ki lahko snema do pet kilometrov globoko.

Zakaj je tovrstno raziskovanje lažje na morju kot na kopnem? Na morju se v glavnem raziskuje s pomočjo zvoka. Ti močno počiš in zvok se širi v notranjost. V vodi je povezava med vodo in sedimentom zelo dobra, zvok lepo prodira, na kopnem pa je to precej težje izpeljati. Meritve v vodi so bistveno cenejše in bistveno bolj preprosto jih je izvajati. V našem primeru je prišla italijanska barka, velika 40–50 metrov, ki vleče za sabo kilometer dolg senzor, na katerem je polno sprejemnikov. Predstavljajte si, da je tisto, kar dela močan pok, zvočnik, ti sprejemniki pa so mikrofončki. Ko smo merili, je res močno pokalo. Skratka, imeli smo priložnost za sodelovanje z njimi in to smo izkoristili. Na kopnem so vrtnine izjemno drage, v morju pa se jih da delati relativno poceni.

Kaj natančno ste s pomočjo te velike barke odkrili? Odkrili smo, da so razmere pri nas zelo ugodne za toplo vodo. Imamo eno plast, ki je neprepustna, in spodaj eno, ki je topljiva, to je apnenec. Zgoraj pa imamo fliš. V apnencu, ki ga je za približno 500 metrov, se lahko nabira voda. Spodaj obstajajo podvodna jezera, ki jih je treba zaznati, in mi jih vidimo na naših posnetkih. To, kar smo do zdaj odkrili skupaj z Italijani, kaže na to, da je tukaj dovolj tople vode, da bi se jo dalo izkoriščati. V Gradežu to že počenejo. Razmere pri njih pa so zelo podobne našim. Z dvema vrtinama že ogrevajo okoli pet komunalnih stavb, kot so občina, šole … Temperatura vode je tam na tisoč metrih okoli 40 stopinj.

Kaj pa pri nas? Enako. Treba je zvrtati luknje, postaviti cevi in toplo vodo začeti izkoriščati.

Kdo je financiral vaše raziskovanje? V glavnem delamo sami, imamo pa tudi raziskovalni projekt skupaj z Oddelkom za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, Geološkim zavodom in inštitutom iz Trsta. V okviru tega smo to raziskavo tudi izvedli. So pa to zelo majhna sredstva. Večinoma delamo na svoje stroške.

Raziskovalna ladja stane med 30 tisoč in 50 tisoč evri na dan, za takšno raziskavo pa potrebuješ okoli pet dni. Vendar tudi to niso neki grozni zneski, če vemo, da so Hrvati namenili sto milijonov evrov za raziskave, ko so odkrivali, ali imajo plin.

Mislite, da je na Hrvaškem plin? Možnosti so.

Kakšne so možnosti izkoriščanja vašega odkritja? V Portorožu terme na tej vodi že delujejo. V Gradežu ogrevajo pet velikih stavb. Na koncu pa je vse ekonomika. Nekdo, ki se ukvarja z distribucijo energije, mora priti in izračunati. Začetne investicije so precejšnje, ampak tudi možnosti so precejšnje.

Koliko investicij potrebujemo, da bi maksimalno izkoristili potenciale? Investicija v Gradežu je bila vredna nekaj milijonov.

In te vode ne more zmanjkati? Ne, to so velike količine. Poleg tega pa se zdaj dela tako, da se voda vrača in se spet segreje.

Ali ste se s kom na državni ali občinski ravni že pogovarjali o tem? Naša občina je izjemno zainteresirana, vendar sredstev ni bilo. Zdaj smo pač izkoristili to priložnost.

Kakšne pa so podobnosti s Prekmurjem, kjer imamo prav tako vrelce tople vode? Tam so višje temperature. Na približno isti globini je tam temperatura vode 60 stopinj, pri nas pa 40 stopinj.

Se vam zdi, da so v Prekmurju dobro izkoristili svoja nahajališča? V Radencih so to dobro izkoristili. Ogledal sem si tudi rastlinjak orhidej, ki je odličen. Opažam, da je vse več rastlinjakov. Ravno tam so mi povedali, da če bi pri njih pokrili sto hektarjev zemlje, bi lahko pridelali zelenjave za vso Slovenijo, ogrevali bi se s toplo vodo iz zemlje. Tako ne bi bilo nobenega transporta, izpustov, bili bi samooskrbni … Ne morem pa razumeti, zakaj tega še ni.

Ali so še kakšna področja, kjer bi se geotermalno vodo dalo izkoriščati? Zanimiv je podatek, da je na globini približno petih kilometrov že tako vroče, da se voda upari, in to kjerkoli na svetu. Če greš dovolj globoko, dosežeš takšne temperature, da se da voda že upariti, to pa pomeni, da lahko proizvajaš elektriko. Takšnih elektrarn je na svetu že kar nekaj. Samo Italijani jih imajo za približno dve naši nuklearki. Ampak o tem se ne govori. Takšna elektrarna v Italiji v Toskani dela že od leta 1900.

Zelena elektrarna? Ta in hidroelektrarne so res zelene, vse druge so … Vse elektrarne potrebujejo energijo, da se voda upari, bodisi je to na premog ali nafto bodisi je to nuklearka. Pri topli vodi pa ni treba nič voziti okoli, prav tako ni nobenih izpustov.

Kako pa se jo črpa? Ali si lahko obetamo novo civilno iniciativo, ker bo to črpanje motilo recimo ribe? Črpanje se lahko izvaja na kopnem, ker so razmere popolnoma enake. V morju smo delali raziskavo, ker so tam meritve lažje, na kopnem pa so zelo zahtevne.

Ampak civilna iniciativa vseeno lahko nastane, kot so nastale civilne iniciative proti vetrnim elektrarnam. Tudi jaz sem strašno proti vetrnim elektrarnam.

Zakaj? Prvič, ker so zelo grde. Drugič, ker je to popolnoma nestabilen vir energije. Za vsako vetrnico mora biti v ozadju še klasična elektrarna. Največje težave v elektrogospodarstvu so na Danskem, kjer imajo skoraj 20 odstotkov energije na veter. Ko neha pihati, porabniki delajo naprej. Takrat se vključijo klasične elektrarne. Enako je s soncem. Ti dve energiji zame nista zeleni.

Elektrodistribucija je najbolj občutljiva na to, da naenkrat nekaj izpade. Ko neha pihati, je to takoj izpad. Danska je že nekajkrat skoraj povzročila izpad elektroomrežja v celotni Evropi. Oni so najbolj ranljiv člen v celotni verigi. Poleg tega pa je treba imeti v ozadju vseskozi enako velike kapacitete z drugo energijo. To pod nami pa je prava rešitev, ker to dela 24 ur na dan. Pri vetrnicah pa se mi zdi, da gre bolj kot za zeleno energijo za energijo v barvah nemške zastave, ki prodajajo to tehnologijo.

Zakaj se potem ta energija v zemlji ne izrablja bolj? Pred sabo imam ravno članek nekega indijskega znanstvenika, ki se sprašuje isto. Zakaj se nerazviti in razviti ne vržejo v to. Odgovor je lahko enak kot na vprašanje, zakaj ni več električnih avtomobilov. Ali so naftne korporacije zainteresirane za to? Mi smo Italijane prosili, naj nam pošljejo ponudbo za gradnjo takšne elektrarne. Podjetje, ki gradi elektrarne, pa nam ni hotelo poslati ponudbe. Si predstavljate?

Ne. Tistemu, ki gradi, to ni v interesu.

Zakaj? Mogoče mu nekdo plača več, da ne gradi. Ne vem. Mi je pa to popolnoma nerazumljivo. Če bi se vsi skupaj vrgli v to, tudi ne bi bilo tako drago.